Kdo ima prav: banke ali obvezniški trgi?
V nadaljevanju preberite:
V splošnem se inflacija zmanjšuje – v ZDA se je aprila znižala s pet na 4,9 odstotka. V območju z evrom se je inflacija od oktobrskega vrha pri 10,6 odstotka znižala na sedem odstotkov. Ameriška centralna banka (Fed) in Evropska centralna banka (ECB) sta zaradi še vedno visoke inflacije dvignili referenčno obrestno mero za 25 bazičnih točk, in sicer je Fed zgornjo mejo dvignil na 5,25 odstotka, ECB pa na 3,25 odstotka.
Mnenja o pričakovani inflaciji se med centralnimi bankami in obvezniškimi trgi občutno razhajajo. Na eni strani Fed zagovarja, da je primerno ob visoki in vztrajni osnovni inflaciji držati referenčne obrestne mere na višjih ravneh dlje časa, medtem ko na drugi strani obvezniški trgi prek cen napovedujejo skorajšnji začetek njihovega zniževanja.
.Več iz rubrike
Spremembe pri omrežnini: tarife bodo sprva cenejše, časovni bloki drugačni
Glavne spremembe se nanašajo na določitev časovnih blokov, postopno podražitev tarife za najdražji časovni blok in določitev dogovorjene moči.
Posredna distribucija – pametnejši nakup za sodobna podjetja in javno upravo
Podatki podjetja Forscope kažejo, da so številne javne institucije po vsej srednji in vzhodni Evropi že uporabile model posredne distribucije programske opreme.
