Kdo ima prav: banke ali obvezniški trgi?
V nadaljevanju preberite:
V splošnem se inflacija zmanjšuje – v ZDA se je aprila znižala s pet na 4,9 odstotka. V območju z evrom se je inflacija od oktobrskega vrha pri 10,6 odstotka znižala na sedem odstotkov. Ameriška centralna banka (Fed) in Evropska centralna banka (ECB) sta zaradi še vedno visoke inflacije dvignili referenčno obrestno mero za 25 bazičnih točk, in sicer je Fed zgornjo mejo dvignil na 5,25 odstotka, ECB pa na 3,25 odstotka.
Mnenja o pričakovani inflaciji se med centralnimi bankami in obvezniškimi trgi občutno razhajajo. Na eni strani Fed zagovarja, da je primerno ob visoki in vztrajni osnovni inflaciji držati referenčne obrestne mere na višjih ravneh dlje časa, medtem ko na drugi strani obvezniški trgi prek cen napovedujejo skorajšnji začetek njihovega zniževanja.
.Več iz rubrike
ECB tokrat pričakovano brez sprememb obrestnih mer
Evrska denarna oblast ugotavlja, da se inflacija umirja, cenovni pritiski pa so še močni pri storitvah. O obrestnih merah bodo spet odločali junija.
Sezona lova na dividende
Družbe prve borzne kotacije bodo letos za dividende razdelile več kot polovico lanskih dobičkov.