Kdaj bo na voljo 5,1 milijarde evrov za okrevanje gospodarstva

Sloveniji je v okviru evropskega svežnja za okrevanje po pandemiji namenjenih 5,071 milijarde evrov vnaprej dodeljenih sredstev. Od tega je 2,579 milijarde evrov predvidenih za nepovratna sredstva, 2,492 milijarde evrov pa za posojila. Celoten novi evropski sklad za okrevanje je težak 1170 milijard evrov.
 
Dokler ne bo soglasja predsednikov vseh EU vlad, pa si od njega ni obetati še nič, je v včerajšnji spletni razpravi z naslovom »Kako Evropa v krizi pomaga podjetnikom?«, ki jo je pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, opozorila evropska poslanka Romana Tomc.
 
»Če bi vse izpeljali, bi denar do podjetij prišel indirektno, preko več vmesnih členov, veliko odgovornost pa nosijo države, ki bodo preko skladov, bank in proračuna ta denar pripeljale do podjetij,« je pojasnila Tomčeva. Dodala je, da je veriga dolga, podlage za dodelitev denarne pomoči, vzpostavljena, denar bo na voljo, je pa od podjetij odvisno ali bodo sploh iskala pomoč, in če bodo, bodo morala biti zelo proaktivna.
 

Se bomo lahko prilagodili?

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj poudarja, da je predlog Evropske komisije uravnotežen, so pa štiri države tiste, ki malce stopajo na zavoro: »Tem štirim se ponuja ohranjanje rabatov«.
 
Krize brez te pomoči in radikalnih ukrepov, ne bomo preživeli, je omenil. Ima pa pomisleke, ko gleda druge države, ki majo jasno vizijo kaj bodo naredile: »Nemčija ima cilj novo energetiko 2.0, mi pa o vodiku nimamo sploh nobene razprave. Razmišljajo o preobrazbi avtomobilske industrije. Moj osebni pesmizem je točno to; države izvajajo različne ukrepe, v Sloveniji imamo pomemben delež avtomobilskega grozda, vprašanje pa je, če bomo uspeli slediti tempu, ki ga bodo začele te države«.

 
Grošelj je dejal tudi, da Komisija izpostavlja, da je odziv na krizo asimetričen: »51 odstotkov vseh sredstev za stimulacijske pakete v EU gre za eno državo, Nemčijo, in Francijo, ki bosta skupaj dobili 60 odstotkov vseh sredstev. Kako uspešne bodo pri pridobivanju denarja Češka, Poljska, Madžarska, bomo videli. Ne skriva, da je malce pesimističen, ko pogleda nemški in avstrijski primer.
 
»Slovenija je bila uspešna pri Horizont 2020, ko smo konkurirali z ostalimi. Ampak kako bo Zasavje, Šaleška dolina pripravila programe, da bodo šli skozi sita EU, da bodo upravičeni do denarja za pravičen energetski prehod? Pozabljamo tudi časovno dimenzijo, štiri leta, ko bo sledila javno-finančna konsolidacija,« je še dejal.
 

Prednost imajo raziskave in razvoj, digitalizacija

 
Alenka Marovt z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je ob tem povedala, da se vlada že pripravlja na novo finančno perspektivo po letu 2020, da so pripravljene analitične podlage, kam se bo vlagal denar. Na vprašanje, v katera področja bomo vlagali, je odgovorila, da so ključne raziskave in razvoj, digitalizacija in digitalna transformacija, spodbujanje konkurenčnosti, krožno gospodarstvo.