Kakšen je interes kupcev za Gorenjsko banko

Po naših informacijah sta zavezujočo ponudbo oddala le ameriški sklad Apollo in banka AIK, srbskega poslovneža Miodraga Kostića. Uradno edina preostala zainteresirana kupca te informacije nista komentirala. Druga dva interesenta, ki sta tik pred koncem prodajnega postopka in po opravljenem skrbnem pregledu Gorenjske banke izstopila iz igre, Telekom Slovenija in Skupina Kolektor, ponudbe nista oddala. »Naša skupina v tej zgodbi ni več zraven,« potrjuje Stojan Petrič, predsednik sosveta Kolektorja. O vzrokih za to odločitev ne želi govoriti.

Zakaj so se umaknili

Ponudbo je Skupina Kolektor nameravala oddati skupaj s Telekomom. Kot je mogoče sklepati, sta se umaknila tudi zaradi kazni, ki banki grozi zaradi ovadbe, ki jo je proti njej spisala Banka Slovenije. Kot smo razkrili pred dnevi, so v Banki Slovenije namreč prepričani, da je v poslih, povezanih z izstopom Gorenjske banke in nemškega Siemensa iz lastništva kranjskega Iskratela leta 2009, banka pridobila protipravno korist v višini skoraj 20 milijonov evrov. Gorenjska banka se je sicer proti sklepu o uvedbi sodne preiskave v tem primeru pritožila in zato še ni pravnomočen.

»Glede kazenske ovadbe poudarjamo, da če Banka Slovenije pri svojih aktivnostih ugotovi sume storitev kaznivega dejanja, mora skladno s kazenskim zakonikom te naznaniti organom, ki lahko sprožijo ustrezne postopke,« poudarja regulator bančnega sistema.

Zakonodaja za očitane kršitve predvideva zelo visoke denarne kazni, in to, so opozarjali naši sogovorniki pred sklepno fazo prodajnega postopka, lahko vpliva na višino ponudbe zainteresiranih investitorjev oziroma v skrajni fazi tudi ogrozi celotni postopek prodaje.

Za kazniva dejanja pravnih oseb zakon o bančništvu predvideva poleg visokih denarnih kaznih tudi odvzem premoženja, prenehanje pravne osebe ali pa prepoved razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je. V Telekomovi odločitvi o izstopu iz igre pa naj bi bilo po navedbah naših virov poleg grozeče finančne kazni zaradi ovadbe regulatorja pomembno tudi vprašanje, kako bi selitev nacionalnega telekomunikacijskega operaterja iz osnovne dejavnosti v bančništvo vplivala na njegove kreditodajalce, predvsem v primeru sindiciranih posojil.

Kakšni sta ponudbi

Koliko sta srbska AIK banka in ameriški finančni sklad Apollo, ki že ima v lasti NKBM, Poštno banko in nekdanjo Raiffeisen banko, ponudila v zavezujoči ponudbi za delnico Gorenjske banke, je še vedno skrivnost. Iz krogov blizu Miodraga Kostića je slišati, da je najprej razmišljal o ponudbi v višini 230 evrov za delnico Gorenjske banke, vendar naj bi jo izboljšal, medtem ko naj bi Američani ostali v zavezujoči ponudbi okoli 220 evrov za delnico. Če sta ponudbi nižji od 298 evrov za delnico, torej nižji od njene likvidacijske vrednosti, banka ne bo prodana.

O ponudbah bo seznanjen tudi upravni odbor holdinške družbe Save, ki bo za končno odločitev potreboval soglasje upnikov, med njimi sta glavna sklad York in SDH. Spomnimo, Savi, ki je v postopku prestrukturiranja in je glavni lastnik Gorenjske banke, je zaradi finančnih težav Banka Slovenije odvzela glasovalne pravice in ji naložila odprodajo banke.