Slovenija je lani pobrala 160 milijonov evrov dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu. Ta denar naj bi bil uporabljen za vzdrževanje in obnovo državnih in regionalnih cest. Nekaj več kot tretjina je predvidena za vzdrževanje. V to je vključeno zimsko vzdrževanje in urejanje vključno z manjšimi popravili (denimo krpanje lukenj). Toda za investicijsko vzdrževanje se s posameznimi izjemami že vsaj desetletje nameni manj, kot bi se moralo.

Največ denarja gre seveda za redno in investicijsko vzdrževanje cestnega omrežja, ki, vsaj v očeh povprečnega prebivalca, tudi najbolj šepa. Če bi Slovenija redno vzdrževala ceste, bi morala v investicijsko obnovo v povprečju vložiti okoli 60 milijonov evrov na leto (v to ni vključeno investicijsko vzdrževanje avtocest, za katere skrbi Dars in imajo tudi ločeno financiranje).

Ključne vpadnice proti Ljubljani bi morali že davno razširiti v tripasovnice, vendar obstajajo (javno razkriti) načrti le za del ljubljanske obvoznice. Vsaj še deset let ni pričakovati nadgradnje ključnih prometnih povezav. Tudi kratkoročni ukrepi za povečanje pretočnosti prometa so neučinkoviti ali pa jih sploh ni.