Kako tesno smo povezani z našo zahodno sosedo?

Slovensko-italijanska naveza je pomembna, pomoč je vzajemna in skupaj lahko zrastemo do višin, ki si jih želita doseči obe državi.
Fotografija: Sodelovanje med državama, ki obrestuje. Foto: Pixabay
Odpri galerijo
Sodelovanje med državama, ki obrestuje. Foto: Pixabay

Italijansko prestolnico je na dan zaljubljenih napolnil svež slovenski zrak. Na srečanju, katerega namen je bil spodbujati partnerstvo med Italijo in Slovenijo, so podjetniki in predstavniki vladnih organizacij predstavljali rezultate partnerstev, ki so, kot se za dan zaljubljenih spodobi, zelo pozitivni.

Kljub določenim političnim polomom v preteklih dneh je gospodarska srenja zedinjena – slovensko-italijanska naveza je pomembna, pomoč je vzajemna in skupaj lahko zrastemo do višin, ki si jih želita doseči obe državi.

Področja, ki so v preteklih letih požela največ uspeha, so tehnološke inovacije, krožno gospodarstvo, turizem in finančni sektor.
Na finančno obarvanem dogodku so predstavili nekaj primerov dobrih praks sodelovanja.

 

Sodelovanje, ki obrestuje


Partnerstvo, ki ustvarja dobre poslovne rezultate, je primer italijanske investicije v slovensko podjetje Aquafil. Direktor podjetja Edi Kraus je na dogodku v poslovnem središču Rima povedal, da je bila privatizacija podjetja v letu 1995 ena izmed najboljših odločitev, ker so s pomočjo Italijanov uspeli v svetovnem merilu. Zaposlujejo 2706 ljudi na treh celinah – poleg Evrope tudi Azija in Severna Amerika. Njihovo podjetje vztrajno raste.

Sodelovanje, vlaganja in inovacije Foto: Kaja Kovič
Sodelovanje, vlaganja in inovacije Foto: Kaja Kovič

Dober primer sodelovanje je tudi slovenska investicija v italijansko podjetje; Kolektor je dobro leto nazaj v svoj sistem integriral družbo Microtel, ki je zanimiv igralec na področju elektronskih proizvodov - izdelujejo elektronske module in senzoriko na osnovi tehnologije izdelave tiskanih vezij na keramiki. Po prevzemu močnega idrijskega podjetja je tudi italijanski Micotel precej zrastel.

Podobno zgodbo smo slišali z obeh strani pri projektu implikacije slovenskega satelita NEMO HD v raketo, ki jo je izdelalo italijansko podjetje AVIO ter projekt gradnje Riko hišic v Italiji (Milano in Torino), s katerimi sledijo iztočnicam krožnega gospodarstva. Prvo sodelovanje bo pomagal pri opazovanju narave, satelitsko bodo lahko spremljali stanje in razvoj poljščin, podatki pa omogočali vpogled v učinke namakanja, vpogled v razlitja nafte, segrevanje ozračja ipd. Slednje partnerstvo pa omogoča varčnost in prijaznost do okolja, saj so zgrajene po smernicah trajnostne gradnje.



Veliko neizkoriščenega potenciala imajo še sektorji turizem, dizajn ter kulinarika, za katere italijanski in slovenski gospodarstveniki obetajo velike partnerske uspehe.

Več iz rubrike

aktualno

Nemška aplikacija »covid-19« že prvi dan s 6,5 milijona uporabnikov

Nemci so aplikacijo za sledenje stikom vpeljali že junija, zagon aplikacije pa je bil izredno uspešen; v le 24 urah jo je uporabljalo 7,8 odstotkov prebivalstva.

aktualno

Hude posledice za milenijce in generacijo Z

Deloittova raziskava razkriva »odporno generacijo«: covid-19 prinaša hude posledice za milenijce in generacijo Z, a ti v njej vidijo priložnost za razmislek in ukrepanje.

aktualno

Poslujte sodobno z uporabo naprednega paketa

Digitalne storitve vsak dan znova dokazujejo, da so dobrodošla rešitev za naš natrpani vsakdan. Z njihovo pomočjo se lahko opravkov lotimo kar od doma ali med potjo; vse, kar potrebujemo, so le račun…

aktualno

Iztok Seljak, Hidria: Kriza nikakor ni mimo

V skupini Hidria so junija in julija naročila po koronskem šoku začela rasti, a v podjetju ostajajo previdni, je v intervjuju za STA povedal direktor Hidrie Holdinga Iztok Seljak.

Komentarji: