Kako tesno smo povezani z našo zahodno sosedo?
Slovensko-italijanska naveza je pomembna, pomoč je vzajemna in skupaj lahko zrastemo do višin, ki si jih želita doseči obe državi.
Odpri galerijo
Sodelovanje med državama, ki obrestuje. Foto: Pixabay
Italijansko prestolnico je na dan zaljubljenih napolnil svež slovenski zrak. Na srečanju, katerega namen je bil spodbujati partnerstvo med Italijo in Slovenijo, so podjetniki in predstavniki vladnih organizacij predstavljali rezultate partnerstev, ki so, kot se za dan zaljubljenih spodobi, zelo pozitivni.
Kljub določenim političnim polomom v preteklih dneh je gospodarska srenja zedinjena – slovensko-italijanska naveza je pomembna, pomoč je vzajemna in skupaj lahko zrastemo do višin, ki si jih želita doseči obe državi.
Področja, ki so v preteklih letih požela največ uspeha, so tehnološke inovacije, krožno gospodarstvo, turizem in finančni sektor.
Na finančno obarvanem dogodku so predstavili nekaj primerov dobrih praks sodelovanja.
Partnerstvo, ki ustvarja dobre poslovne rezultate, je primer italijanske investicije v slovensko podjetje Aquafil. Direktor podjetja Edi Kraus je na dogodku v poslovnem središču Rima povedal, da je bila privatizacija podjetja v letu 1995 ena izmed najboljših odločitev, ker so s pomočjo Italijanov uspeli v svetovnem merilu. Zaposlujejo 2706 ljudi na treh celinah – poleg Evrope tudi Azija in Severna Amerika. Njihovo podjetje vztrajno raste.
Dober primer sodelovanje je tudi slovenska investicija v italijansko podjetje; Kolektor je dobro leto nazaj v svoj sistem integriral družbo Microtel, ki je zanimiv igralec na področju elektronskih proizvodov - izdelujejo elektronske module in senzoriko na osnovi tehnologije izdelave tiskanih vezij na keramiki. Po prevzemu močnega idrijskega podjetja je tudi italijanski Micotel precej zrastel.
Podobno zgodbo smo slišali z obeh strani pri projektu implikacije slovenskega satelita NEMO HD v raketo, ki jo je izdelalo italijansko podjetje AVIO ter projekt gradnje Riko hišic v Italiji (Milano in Torino), s katerimi sledijo iztočnicam krožnega gospodarstva. Prvo sodelovanje bo pomagal pri opazovanju narave, satelitsko bodo lahko spremljali stanje in razvoj poljščin, podatki pa omogočali vpogled v učinke namakanja, vpogled v razlitja nafte, segrevanje ozračja ipd. Slednje partnerstvo pa omogoča varčnost in prijaznost do okolja, saj so zgrajene po smernicah trajnostne gradnje.
Veliko neizkoriščenega potenciala imajo še sektorji turizem, dizajn ter kulinarika, za katere italijanski in slovenski gospodarstveniki obetajo velike partnerske uspehe.
Kljub določenim političnim polomom v preteklih dneh je gospodarska srenja zedinjena – slovensko-italijanska naveza je pomembna, pomoč je vzajemna in skupaj lahko zrastemo do višin, ki si jih želita doseči obe državi.
Področja, ki so v preteklih letih požela največ uspeha, so tehnološke inovacije, krožno gospodarstvo, turizem in finančni sektor.
Na finančno obarvanem dogodku so predstavili nekaj primerov dobrih praks sodelovanja.
Sodelovanje, ki obrestuje
Partnerstvo, ki ustvarja dobre poslovne rezultate, je primer italijanske investicije v slovensko podjetje Aquafil. Direktor podjetja Edi Kraus je na dogodku v poslovnem središču Rima povedal, da je bila privatizacija podjetja v letu 1995 ena izmed najboljših odločitev, ker so s pomočjo Italijanov uspeli v svetovnem merilu. Zaposlujejo 2706 ljudi na treh celinah – poleg Evrope tudi Azija in Severna Amerika. Njihovo podjetje vztrajno raste.
Sodelovanje, vlaganja in inovacije Foto: Kaja Kovič
Dober primer sodelovanje je tudi slovenska investicija v italijansko podjetje; Kolektor je dobro leto nazaj v svoj sistem integriral družbo Microtel, ki je zanimiv igralec na področju elektronskih proizvodov - izdelujejo elektronske module in senzoriko na osnovi tehnologije izdelave tiskanih vezij na keramiki. Po prevzemu močnega idrijskega podjetja je tudi italijanski Micotel precej zrastel.
Podobno zgodbo smo slišali z obeh strani pri projektu implikacije slovenskega satelita NEMO HD v raketo, ki jo je izdelalo italijansko podjetje AVIO ter projekt gradnje Riko hišic v Italiji (Milano in Torino), s katerimi sledijo iztočnicam krožnega gospodarstva. Prvo sodelovanje bo pomagal pri opazovanju narave, satelitsko bodo lahko spremljali stanje in razvoj poljščin, podatki pa omogočali vpogled v učinke namakanja, vpogled v razlitja nafte, segrevanje ozračja ipd. Slednje partnerstvo pa omogoča varčnost in prijaznost do okolja, saj so zgrajene po smernicah trajnostne gradnje.
Slovenija in Italija sta že danes veliki partnerici v blagovni menjavi. Sosedna država je naš drugi najpomembnejši izvozni trg, izvoz pa vztrajno raste, lani je bil kar 9,2 odstotka višji v primerjavi z letom 2017. Tudi pri uvozu smo zelo navezani na Italijo, saj je takoj za Nemčijo naša druga najpomembnejša partnerica. Lani smo od njih uvozili za kar 4,5 milijarde evrov blaga.
Veliko neizkoriščenega potenciala imajo še sektorji turizem, dizajn ter kulinarika, za katere italijanski in slovenski gospodarstveniki obetajo velike partnerske uspehe.
Več iz rubrike
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
Razbijamo mite: kako resnično voditi finance podjetja
Ste podjetnik, ki skrbi za finance v podjetju? Če vas zanima, kako do finančne varnosti in uspešnosti, se prijavite na brezplačni webinar Bilance niso finance.
