Kako ameriški protesti vplivajo na biznis
Na območjih, ki so jih protesti najhuje prizadeli so trgovci začasno zaprli svoje prodajalne. Nekatere trgovine Apple, Target in Whole Foods so v več ameriških mestih – oropane.
Odpri galerijo
Trgovci zapirajo prodajalne preden bi jih oropali. FOTO: Mike Segar / REUTERS
Od 25. maja se v ZDA nadaljujejo protesti zoper policijsko nasilje, ki je izzvalo brutalno smrt 46-letnega Afroameričana Georgea Floyda. Po njegovi smrti so po vsej državi ljudje začeli sodelovati v mirnih demonstracijah, ki so pozneje zaradi spopadov s policijo prerasle v pogrome in plenjenja. Kot rezultat tega je več deset velikih mest, vključno z Washingtonom, uvedlo policijske ure. V nekaterih državah so organi pregona okrepili enote Nacionalne garde.
Kot poroča Financial Times, je borza v preteklosti slabo reagirala na državljanske nemire. Kot primer navajajo atentat na Martina Lutherja Kinga leta 1968, kar je privedlo do neredov na finančnih trgih. Vendar trenutni protesti, ki so označeni kot največji po državljanski vojni, niso imeli veliko vpliva na borzi. Nasprotno. S&P 500 in industrijski indeks Dow Jones še naprej rasteta.
Po drugi strani so trgovci - denimo tehnološki velikan Apple, veriga supermarketov Amazon Whole Foods in veriga lekarn CVS Pharmacy - sporočili, da bodo začasno zaprli prodajalne oziroma spremenili svoj odpiralni čas v skladu s policijskimi urami.
Ena od trgovskih verig Whole Foods v New Yorku, ki je zaradi pandemije koronavirusa spremenila način delovanja, prešla na dostavo hrane, je zdaj popolnoma prenehala sprejemati spletna naročila.
Po poročanju Bloomberga je Amazon v več mestih skrajšal in prilagodil delovni čas. Dostavljavci v Chicagu in Los Angelesu so dobili navodila, naj ustavijo dostavo paketov in se vrnejo domov.
V času policijskih ur, tudi taksi storitve Uber in Lyft in storitev dostave hrane DoorDash niso več na voljo.
Po mnenju strokovnjakov glavna grožnja ameriškemu gospodarstvu niso protesti, temveč pandemija covid-19. Kot poroča The New York Times, ki se sklicuje na ameriški kongresni urad za proračun, bi v naslednjih 10 letih učinki korona krize lahko ameriško gospodarstvo stali 16 bilijonov dolarjev.
Glede na inflacijo se predvideva, da bo država do leta 2023 izgubila do 3 odstotke BDP ali 7,9 bilijona dolarjev.
Kot poroča Financial Times, je borza v preteklosti slabo reagirala na državljanske nemire. Kot primer navajajo atentat na Martina Lutherja Kinga leta 1968, kar je privedlo do neredov na finančnih trgih. Vendar trenutni protesti, ki so označeni kot največji po državljanski vojni, niso imeli veliko vpliva na borzi. Nasprotno. S&P 500 in industrijski indeks Dow Jones še naprej rasteta.
Po drugi strani so trgovci - denimo tehnološki velikan Apple, veriga supermarketov Amazon Whole Foods in veriga lekarn CVS Pharmacy - sporočili, da bodo začasno zaprli prodajalne oziroma spremenili svoj odpiralni čas v skladu s policijskimi urami.
Protesti so označeni kot največji po državljanski vojni.
Ena od trgovskih verig Whole Foods v New Yorku, ki je zaradi pandemije koronavirusa spremenila način delovanja, prešla na dostavo hrane, je zdaj popolnoma prenehala sprejemati spletna naročila.
Po poročanju Bloomberga je Amazon v več mestih skrajšal in prilagodil delovni čas. Dostavljavci v Chicagu in Los Angelesu so dobili navodila, naj ustavijo dostavo paketov in se vrnejo domov.
V času policijskih ur, tudi taksi storitve Uber in Lyft in storitev dostave hrane DoorDash niso več na voljo.
Najprej mirne demonstracije, so hitro prerasle v pogrome in plenjenja. FOTO: Craig Hettich / REUTERS
Kaj čaka ameriško gospodarstvo
Najprej mirne demonstracije, so hitro prerasle v pogrome in plenjenja. FOTO: Craig Hettich / REUTERS
Po mnenju strokovnjakov glavna grožnja ameriškemu gospodarstvu niso protesti, temveč pandemija covid-19. Kot poroča The New York Times, ki se sklicuje na ameriški kongresni urad za proračun, bi v naslednjih 10 letih učinki korona krize lahko ameriško gospodarstvo stali 16 bilijonov dolarjev.
Glede na inflacijo se predvideva, da bo država do leta 2023 izgubila do 3 odstotke BDP ali 7,9 bilijona dolarjev.
Več iz rubrike
Brez omrežij ne bo niti vetrnic in sončnih elektrarn
Elektrodistributerji nimajo niti dovolj denarja niti kadrov za zeleni prehod, pravijo poznavalci.
Bogate podpore obnovljivim virom ne prepričajo vseh
Milijoni bodo šli v spodbude za vetrnice in sončne elektrarne, a to naj bo tam, kjer je omrežje.
