Kaj se zgodi, ko združimo vse pomembnejše predsednike za eno mizo?

Ko smo mislili, da bo podnebni vrh v sklopu generalne skubščine ZN vrhunec šestdnevnega dogajanja, se je na drugi dan zasedanja zopet iskrilo.
Voditelji držav so imeli na dnevnem urniku splošno razpravo v okviru 74. zasedanja 193-članske Generalne skupščine Združenih narodov.



Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je posvaril pred velikim razkolom v svetu: "Strah me je pred možnostjo velikega razkola. Da bi svet razpadel na dva dela, da bi dve največji gospodarski velesili na svetu ustvarili dva ločena in med seboj konkurirajoča se svetova." S tem je seveda ciljal na ZDA in Kitajsko.

Brazilski predsednik

Zbrane svetovne voditelje je  nagovoril brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki je bil v zadnjem času predvsem tarča kritik zaradi gozdnih požarov v Amazonskem pragozdu. Zatrdil je, da je pragozd suvereno ozemlje Brazilije. V medijih se je že razvedelo, da je predsednik v svojem govoru izrekel kar 9 neresnic in 5 nenatančnih trditev.

Ameriški predsednik

V ospredju je stopil govor ameriškega predsednika Trumpa, ki je v govoru hvalil gospodarske dosežke ZDA in se zavzel za mir na svetu. Iran je obtožil, da je odgovoren za nedavni napad na savdska naftna objekta ter napovedoval zaostritev sankcij proti Teheranu. Povedal je tudi, da je prihodnost namenjena domoljubom ne pa globalistom in s tem zavrnil multilateralizem. Tuji mediji so njegov govor označili za nacionalistični manifest, v katerem je označil globalizem in ilegalno priseljevanje, obenem pa promoviral domoljubje kot zdravilo za hude posledice sveta.

Zavzel se je tudi za zapiranje držav, saj "prihodnost pripada suverenim in neodvisnim državam, ki ščitijo svoje državljane, spoštujejo sosede in razlike, zaradi katerih je vsaka država posebna in edinstvena". Priseljence je pozval, naj ne prihajajo v ZDA, ker jih ne bodo spustili v državo.

V govoru se je dotaknil tudi Kitajske. Dejal je, da so nekatere države desetletja izkoriščale obstoječi mednarodni trgovinski sistem, ki naj bi ga bilo treba reformirati, ker bogati peščica najbogatejših, srednji razred pa postaja vse bolj reven. Po njegovem je problem v Svetovni trgovinski organizaciji, ki potrebuje drastične spremembe, na čelu s tem, da neha obravnavati Kitajsko kot državo v razvoju. Veliko Britanijo je zaradi brexita pohvalil in oznanil možnost čudovitega trgovinskega sporazuma s premierom Borisom Johnsonom.

Francoski predsednik

Francoski predsednik Emannuel Macron je v razpravi svetovnih voditeljev kritiziral ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegove ideje, da je prihodnost namenjena domoljubom in ne globalistom. Macron je dejal, da je možno združiti domoljubje z multilateralizmom na osnovi resničnega sodelovanja za konkretne rezultate. To je seveda tudi definicija multilateralizma - sodelovanje držav za skupen cilj, kar pa Trumpu ne diši, ker mora biti po njegovem Amerika vedno na prvem mestu. Macron se je prav tako zavzel za odpravo sankcij ter svetovni mir, še posebej pa na Bližnjem vzhodu. Iran in ZDA je pozval k pogajanjem.
 

Turški predsednik

Turški predsednik RecepTayyip Erdogan se je v nagovoru posvetil migrantom in prav tako kot nigerijski predsednik Muhammadu Buhari obsodil islamofobijo. Erdoğan je dejal, da je sovražni govor bolezen, ki se hitro lahko prelevi v "divjo norost."

Iranski predsednik

Iranski predsednik Hassan Rouhani je bil sicer (uradno) odprt za razpravo o majhnih spremembah jedrskega sporazuma iz leta 2015 med Iranom in šestimi državami, če bodo ZDA odpravile sankcije, uvedene proti državi.
Rouhani se je ob robu skupščine sestal s svetovnimi voditelji, napetosti med ZDA in Iranom pa ostajajo visoke.