Kaj se je dogajalo na Trilaterali?

Več kot 200 vplivnih posameznikov iz Evrope in sveta od petka razpravlja o izzivih za prihodnost Evrope. Grožnje multilateralizmu so bile izpostavljene že v petkovem uvodu, kjer je udeležence poleg Tricheta nagovoril tudi slovenski premier Marjan Šarec, Trichet pa je tudi v krajšem pogovoru za STA grožnjo multilaterizmu označil kot eno največjih tveganj in enega največjih izzivov tako v Evropi kot v svetu.

"Povsem jasno je, da živimo v novem, zelo decentraliziranem svetu, ni ene same sile, ki bi vodila svet, imamo veliko novih centrov moči. Zato moramo bolj kot kadarkoli upoštevati medsebojno odvisnost. Ideja zavračanja multilaterizma, krepitve nacionalizma ter podpore le bilateralnim razpravam in dogovorom se zdi po naših razpravah zelo slaba, zelo nevarna. Narediti moramo vse za nov multilaterizem," je pojasnil Trichet in dodal, da so to poudarjali tudi na srečanju Trilaterale.

Po Trichetovih besedah so trgovinske vojne, kot tudi vse vojne sicer, zelo nevarne in bi lahko močno prizadele tako posamezna kot svetovno gospodarstvo in blaginjo vseh nas. "Brez dvoma so pogovori edina prava pot. In multilateralna pogajanja so bolj pomembna kot katerokoli bilateralno pogajanje, potrebno je sodelovanje vseh," je prepričan.

Kriza?

Glede morebitne nove krize Trichet meni, da je veliko razlogov, ki kažejo nanjo, toda, kot je poudaril, do nje ne bo prišlo jutri. "Nekoč pa bo kriza zagotovo spet prišla in narediti moramo vse, kar lahko, da jo preprečimo," je dejal. To po njegovih besedah terja veliko modrosti in nadziranje tveganj v največji možni meri. Iz minule finančne in gospodarske krize smo se, tako Trichet, zagotovo nekaj naučili, ne pa vsega: "Morda smo se naučili pol tega, kar bi se morali naučiti, čaka pa nas še veliko dela."

Na vprašanje, ali bi lahko bili sprožilci nove krize neregulirani finančni sektor, močno povečan javni in zasebni dolg po svetu ali neustrezne ekonomske, trgovinske in javnofinančne politike, je Trichet odgovoril, da so vse našteto lahko sprožilci. Je pa spomnil, da se na globalni ravni zadolževanje nadaljuje tako rekoč z enakim tempom kot pred krizo, pri čemer je ravno prekomerno zadolževanje sprožilo prejšnjo krizo.

Ali bo Velika Britanija iz EU izstopila z ali brez velikih pretresov, Trichet ni želel ugibati, je pa državo označil kot poseben primer z drugačnimi zgodovinskimi izkušnjami, kot jih ima celinska Evropa, ki je stoletja živela v vojnah in ima nanje živ spomin.

Nacionalizem in populizem sta po njegovem mnenju težava v vseh razvitih gospodarstvih in postajata vse večja politična problema, pojasnita pa tudi pojave, kot sta brexit in ameriški predsednik Donald Trump. "Toda intuicija mi pravi - in tudi raziskave, kot je Eurobarometer, to kažejo - da ni vse uperjeno proti evropskemu ustroju, temveč proti nacionalnim institucijam," je dejal.

Proračunske težave Italije, ki kljubuje evropskim pravilom, je Trichet označil kot velik izziv, ki terja veliko modrosti na obeh straneh. "Verjetno bodo postopki kompleksni, prepričan pa sem, da ne bodo posebej dramatični," je dejal in ob tem spomnil na grške težave v minuli krizi, ki pa sta jih Grčija in Evropska komisija na koncu vendarle znali rešiti.

Trichet se je kot nekdanji predsednik Evropske centralne banke (ECB) dotaknil tudi usode skupne evropske valute, ki je bila uvedena pred slabimi 20 leti. Po njegovih besedah je izjemno, da je evro, ki je zaživel šele pred dvema desetletjema, uspel in da je to danes zanesljiva in verodostojna valuta ter druga najpomembnejša valuta na svetu, za ameriškim dolarjem.

Člani Trilaterale, teh je 390, se srečujejo enkrat letno, takrat pa izmenjajo poglede in razpravljajo o najpomembnejših trenutnih družbenih izzivih. Komisija je bila ustanovljena leta 1973 na pobudo ameriškega milijarderja Davida Rockefellerja. Namen je bil sprva spodbujanje sodelovanja med industrijskimi silami. Članstvo se je prilagodilo globalnemu dogajanju in danes jo oblikujejo pacifiško-azijska, ameriška in evropska skupina.

Dialog med Evropo in Severno Ameriko vzpodbuja še ena vplivna skupina, Bilderberg. Tudi to oblikujejo vplivni politični voditelji, industrialci, finančniki in drugi pomembneži. Razprave na obeh skupinah so načeloma zaupne narave.