Kaj se dogaja z Agrokorjem?

Največja hrvaška družba ne more dobiti novih posojil, da bi zagotovila stabilno poslovanje koncerna z okoli 60.000 delavci.
Fotografija: Jure Eržen
Odpri galerijo
Jure Eržen

»Vlada spremlja razmere v Agrokorju zaradi njegove pomembnosti za hrvaško gospodarstvo,« so sporočili iz vlade. Potem se je razvedelo o »skrivnostnem dramatičnem srečanju državnega vrha z lastnikom Agrokorja Ivico Todorićem«.

»Seznanjeni smo s slabšanjem bonitete Agrokorja in smo večkrat poudarili odgovornost lastnika in uprave za celotno poslovanje družbe. V tem kontekstu se je tudi zgodilo srečanje predstavnikov vlade, sabora in Agrokorja,« so zapisali v vladnem sporočilu. In dodali, da se zavedajo, da znašajo Agrokorjeve obveznosti do dobaviteljev 2,18 milijarde evrov. Neimenovana ameriška svetovalna družba je začela proučevati poslovanje Agrokorja, da bi tudi prevzela nadzor nad družbo, so še zapisali.

Na »skrivnostnem dramatičnem srečanju« (mimogrede: zanj je vedela večina tujih diplomatov in novinarjev) je vlada zavrnila predlog predsednika sabora Boža Petrova, da bi zlom Agrokorja poskusila preprečiti država z nacionalizacijo ali prevzemom. Srečanje se je končalo brez konkretnih sklepov, Todorić pa je bil menda jezen ter je vladi zagrozil s posledicami, predvsem s precejšnjim znižanjem hrvaškega bruto domačega proizvoda. Minister za finance Goran Marić, ki je bil zaposlen v Agrokorju, je v nedavnem pogovoru za eno od hrvaških televizij pojasnil, da »velik del tega, kar se je o srečanju pojavilo v medijih, ne velja«.

Dejstvo, da je bonitetna hiša Moody's Agrokorju januarja znižala bonitetno oceno z B2 na B3 s stabilnimi obeti, noče komentirati nihče iz hrvaške vlade. Prav tako ne, da je tudi bonitetna hiša Standard & Poor's (S & P) sporočila, da je Agrokorjevo zadolževanje sporno, njegova posojilna sposobnost pa ocenila hudo blizu državni, ki je v tako imenovanih bonitetnih smeteh. Največja hrvaška družba ne more dobiti novih posojil, da bi zagotovila stabilno poslovanje koncerna z okoli 60.000 delavci.

Več na Delo.si

Več iz rubrike

Aprilsko znižanje obresti ECB bi bilo kar presenečenje

Finančni trgi večinsko pričakujejo, da bo evrska oblast obrestno ukrepala junija, letos pa so v svoja cenovna predvidevanja že vključili tri reze.

Iz Nemčije boljši podatki o industrijski proizvodnji

Analitiki menijo, da bi se lahko industrijska stagnacija v »gospodarskem motorju« EU končala v prvem četrtletju, pričakovani ugodni učinki tudi za Slovenijo.

Milijoni evrov preplačil pri Fursu, a denarja ne vrnejo samodejno

Na Fursovih računih za 22 milijonov evrov preplačil fizičnih oseb. Če vam denarja niso vrnili sami, vložite zahtevek, da ne ostanete brez njega.

NLB in Addiko banka s ponudbo za kreditojemalce v CHF

Ponudba je namenjena kreditojemalcem, ki so oziroma bi lahko bili upravičeni do različnih oblik socialnih pomoči, sporočajo iz Združenja bank Slovenije.