Kaj rošada na vrhu Mercatorja prinaša dobaviteljem?

Kljub hudim težavam Arokorja so dobavitelji Mercatorja še vedno varni, kaj bo v prihodnje?
Fotografija: Blaž Samec
Odpri galerijo
Blaž Samec

Danes ob 11. uri bo izredna seja nadzornega sveta Mercatorja, ki je v lasti Agrokorja. Kot nam je potrdil namestnik nadzornega sveta Matej Lahovnik, se bodo nadzorniki v Agrokorjevi stolpnici seznanili s stanjem v koncernu in rezultati vodilnega slovenskega trgovca, druga od dveh točk dnevnega reda pa bo točka "razno".

Informacije, da je edina vsebina točke "razno" odstop predsednika uprave Mercatorja Tonija Balažiča, Lahovnik ni ne potrdil in ne zanikal, Balažiča pa za komentar nismo uspeli priklicati. Po naših neuradnih, a zanesljivih, informacijah Balažič odhaja na lastno pobudo. Vendar pa glede na rezultate Mercatorja, ki niso ravno najboljši, v Agrokorju ne bodo prav nesrečni zaradi njegovega odhoda.

Balažič, ki je pred prihodom za krmilo Mercatorja leta 2012 vodil še Fructal in Žito, si v dobro lahko šteje, da je uspešno izpeljal dogovor z bankami upnicami, ki velja do leta 2020 in Mercator vsaj za zdaj ščiti pred težavami Agrokorja in morebitnim finančnim izčrpavanjem.

Ravno zaradi tega sporazuma z upniki dobavitelji in zaposlenih Mercatorja še ne čutijo nobenih zamud pri plačilih. Dobavitelji, s katerimi smo se pogovarjali, so nam potrdili, da Mercator na dan natančno plačuje svoje obveznosti.

Če nova sanacijska ekipa Agrokorja pod vodstvom Antonia Alvareza III. ne bo kmalu dosegla svojega prvega cilja, torej vzpostavila zaupanja dobaviteljev in stabilnosti podjetja, se poglabljanje težav Agrokorja lahko hitro prenese tudi na pleča Mercatorja in njegovih dobaviteljev.

Kaj nam je Toni Balažič nedavno povedal o usodi dobaviteljev:

Regionalni dobavitelji bodo morali bolj poskrbeti za konsolidacijo, stroškovno učinkovitost, podjetnost in inovativnost. Že nekaj let nam tukaj ne gre, a prepričan sem, da se bo na koncu generalno gledano dobro izšlo; v regiji bomo imeli manj dobaviteljev, a bodo ti mednarodno konkurenčni.

Slovenski dobavitelji imajo premalo poguma, premalo znanja, premalo pripravljenosti za sprejemanje tveganja, torej premalo vložkov v promocijo izdelkov, še preden s prodajo to pokrijejo. Lahko bi dodali tudi premalo kapitala in slaba distribucija.

O rezultatih poslovanja Mercatorja

"Devetmesečnih ciljev vsekakor nismo uresničili. Enako pomembno je, da smo dosegli tržne cilje, okrepili tržni položaj, povečali tržni delež v razmerah, ko se trgovske površine v Sloveniji povečujejo. Mercator je imel včasih okoli 45 odstotkov trgovskih površin in približno tak tržni delež. Zdaj ima manj kot 30 odstotkov površin in več kot 30-odstotni delež. Res pa smo pričakovali, da bomo prodajne rezultate, kakršni so bili v zadnjih mesecih, dosegli že približno pol leta prej," je dejal Balažič.

Več v intervjuju

Več iz rubrike