Kaj pomeni za slovenska podjetja nova avstrijska protidumpinška zakonodaja?

Na GZS poteka seminar, kjer bodo predstavljeni izzivi in težave, ki se pričakujejo pri opravljanju storitev v Avstriji glede spremembe avstrijske zakonodaje po 01.01.2017 ter pravila, ki se jih je potrebno držati pri čezmejnem opravljanju storitev. Z dogodka poroča Novica Mihajlović.
Fotografija: Tadej Regent
Odpri galerijo
Tadej Regent

Leta 2015 je bilo v Avstriji prijavljenih 56 tisoč primerov čezmejnega sodelovanja, od tega je bilo največ, kar 8606 prijav iz Slovenije, večina s področja gradbeništva, je povedal Ante Milevoj iz GZS. Poleg tega je Avstrija največji tuji investitor v Sloveniji, vsak tretji evro, ki je iz tujine vložen v Sloveniji, prihaja iz Avstrije.

10:15 Zakonodajne spremembe o opravljanju čezmejnih storitev v Avstriji, ki veljajo od novega leta, je dvorani, polni podjetnikov predstavil pravni strokovnjaki Franc Serajnik.

10:25 Ključne novosti je Serajnik razdelil takole:

  • Ni več roka za prijavo napotitve, prijava bo po novem možna samo po elektronski poti.
  • Uvede se okvirna oziroma kolektivna prijava.
  • Uvedejo se določene poenostavitve glede zahtevane dokumentacije v prevozništvu, industrijski montaži in na drugih delovnih mestih.

Kar pa slovenske podjetnik najbolj skrbi, je povišanje števila nadzorov in upravnih kazni, uvede se sankcija prepovedi opravljanja storitev.

10:30 Slovenske podjetnike, ki opravljajo storitve v Avstriji, močno skrbijo jamstva, ki jih po novem morajo naročniki dati za izplačilo vseh obveznosti zaposlenim. Ta zahteva neposredno zmanjša konkurenčnost slovenskih podjetij proti avstrijskim tekmecem.

Predvidene kazni znašajo od tisoč do 50 tisoč evrov na zaposlenega. Podjetje pa je lahko kaznovano v naslednjih primerih:

  • pomanjkljivosti v dokumentaciji,
  • če delodajalec naknadno ne posreduje zahtevanih podlag (od 500 do 10.000 evrov na delavca)
  • prenizke plače, od tisoč do 50.000 evrov na zaposlenega,
  • če so razlike v izplačani plači majhne, torej do deset odstotkov, se delodajalec ogne kazni, če delavcu razliko takoj poravna.

10:34 Nalogodajalci kot podjetniki jamčijo za vse plače napotenih delavcev. V gradbeništvu in sorodnih panogah:

  • naročnik (zasebnik ali podjetje) jamči za plače napotenih delavcev in za pribitke,
  • jamstvo velja tudi za naslednjega podizvajalca in v primeru zlorabe za vse podizvajalce v verigi.
  • tudi generalni naročnik (javni subjekt) mora jamčiti za vse v verigi.

10:40 Poleg prijave napotitve, potrdila o socialnem zavarovanju in potrdilu o delovnem dovoljenju za tujega delavca v Sloveniji, mora delodajalec predložiti še naslednje dokumente v nemškem jeziku:

  • pogodba o delu,
  • obračun plač,
  • dokazilo o izplačilu plač,
  • dnevnik o opravljenih delovnih urah,
  • podlaga glede uvrstitve delavca v določeni plačilni razred.

10:52 Zahteve avstrijske države do tujih delodajalcev se nanašajo tudi na plačilo regresa zaposlenim. Takoimenovani sistem BUAK napotenim delavcem zlasti v gradbeništvu zagotavlja enake pravice glede dopusta in nadomestil za letni dopust. Regrese BUAK zaračuna in jih po opravljeni storitvi vrača delavcem ali podjetjem.

Več iz rubrike