Kadrovanje v državnih podjetjih

Kadrovanje v državnih podjetjih je leto dni pred volitvami na vrhuncu. Boj za položaje je oster, pritiski so zelo veliki, hkrati pa med glavnimi akterji vlada vse večje nezaupanje, pojasnjujejo viri blizu vladi, ki hočejo ostati neimenovani. Med SMC in Desusom naj bi se vzpostavila koalicija znotraj koalicije, medtem ko naj bi bil SD potisnjen ob stran.
Fotografija: Uroš Hočevar
Odpri galerijo
Uroš Hočevar

Letos ne bodo na prepihu le nadzorni sveti največjih in najpomembnejših državnih podjetij, kot so Telekom Slovenije, Petrol, Zavarovalnica Triglav in Luka Koper, skupaj se bo v družbah, v katerih ima svoj delež država, sprostilo kar okoli sto nadzorniških mest. Vseh ne bodo zapolnjevali predstavniki državnih lastnikov, a poligon za takšne in drugačne interese in apetite je zelo velik. Čas, ko je položaj nadzornika v državnem podjetju med strokovnjaki vse prej kot zaželen, pa je »ugoden« za stihijsko upravljanje, prežeto z lobističnimi vplivi.

Čeprav je kadrovanje uradno v domeni upravljavca državnega premoženja Slovenskega državnega holdinga (SDH), bi bilo naivno pričakovati, da politika oziroma vlada in koalicijske stranke ter različne interesne skupine nanj nimajo vpliva.

SMC in Desus proti SD

V zadnjem času naj bi se, kot trdijo naši sogovorniki, ki so hoteli ostati neimenovani, na področju kadrovanja oblikovala nekakšna koalicija v koaliciji, ki jo sestavljata stranki SMC in Desus, medtem ko naj bi bila stranka SD, nekoč pomembna kadrovnica, še posebno v določenih podjetjih, potisnjena precej na stran. Slišati je tudi, da usklajevanj in pogajanj med koalicijskimi partnerji glede kadrovskih vprašanj menda sploh ni več, saj naj bi kadrovanje v celoti prevzela Erik Kopač, v kabinetu vlade zadolžen za nacionalno varnost, prej generalni sekretar SMC, in Aleksandar Kešeljević, svetovalec predsednika vlade Mira Cerarja.

Poročali smo že, da naj bi ta pripeljal novoimenovano predsednico uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Lidio Glavnina, na katero naj bi imel, kot trdijo naši viri, blizu vladi, tudi zelo velik neposreden vpliv.

Najprej Petrol in Telekom

Kadrovanje v največjih državnih podjetjih je intenzivno. Telekom Slovenije, ki bo dobil nov nadzorni svet konec aprila, bo sklic skupščine objavil prihodnji teden. Seznam kandidatov za nove nadzornike, ki bo objavljen v sklicu skupščine, ne bo nujno zadnji oziroma usklajen med lastniki, saj se boj za nadzorniške stolčke v družbi, ki je politika nikoli ni bila pripravljena spustiti iz rok, po naših informacijah še bije.

Nov nadzorni svet bo letos dobil tudi Petrol. Na seznamu kandidatov za nadzornike so trije dosedanji nadzorniki Igo Gruden, Mladen Kaliterna in Tomaž Kuntarič, poleg njih pa še članica uprave SDH Nada Drobne Popovič, Aleš Skok, nekdanji član uprave Heliosa in nadzornik Save, ter Sašo Berger, predsednik uprave informacijskega podjetja S & T. Poročali smo, da vsi predlagani kandidati menda niso usklajeni z državnimi lastniki, možnost, da bi tudi v tem primeru državni lastniki s »pravimi« imeni lahko prišli šele na skupščino, pa dopušča tudi Glavina. V pogovoru za Sobotno prilogo je povedala, da predlaga imena kandidatov za nadzornike nadzorni svet družbe, »zato je to edini način, da lahko imenujemo izbrane kandidate«.

Najostreje v Luki?

Mandat bo letos potekel tudi trem nadzornikom politično vedno občutljivega novogoriškega Hita, ki je pred kratkim dobil novega predsednika uprave. To je po zakulisnem boju, v katerem naj bi poskušali svoje kadrovske apetite zadovoljiti predvsem v SMC, postal Janez Mlakar.

Mandat se bo iztekel tudi članom nadzornih svetov Mariborske livarne Maribor in Uniorja Zreče, ki sta v postopku prodaje, ter nadzornikom Term Olimia. Med opaznejšimi menjavami članov nadzornega sveta bodo gotovo tiste v nadzornem svetu Luke Koper, kjer se bo mandat iztekel tudi predsednici Alenki Žnidaršič Kranjc. Nesoglasja med njo in državnimi lastniki trajajo že nekaj mesecev, medtem ko glavni državni projekt, vezan na Luko Koper, to je gradnja drugega tira, počasi prehaja v izvedbeno fazo.

Povsem se bodo letos prevetrili nadzorni sveti elektrodistribucij v Ljubljani, Celju, na Gorenjskem in Primorskem, kjer je politična kombinatorika vedno prisotna. Poznavalci pojasnjujejo, da bi se na takšnih bolj lokalnih ravneh lahko oblikovale tudi drugačne, širše politične koalicije. Ali kot pravi neimenovani sogovornik iz energetike, »za mesta se poteguje že vsakdo, ki ima pet minut časa«.

Več iz rubrike