Japonska pred najdaljšim zaprtjem borze po 2. svetovni vojni

Klemen Košir
Japonski zlati praznični teden, bo letos z dodatnim praznikom poskrbel, da bo borza v Tokiu zaprta kar deset dni. Dolgo prosto obdobje pa nekaterim povzroča tudi skrbi ...
Ob pregovorni marljivosti zaposlenih pa Japonska slovi tudi kot država, radodarna z dela prostimi dnevi, saj imajo dve pravili, ki zagotovita kar nekaj prostih dni. Prvo določa, da vsakem prazniku, ki pade na nedeljo, sledi dela prost ponedeljek, drugo pa, da vsakič, ko se zgodi, da bi med prazničnimi dnevi bil zgolj en delovni dan, tudi ta postane dela prost.

V spomladanskih dneh imajo zbirko praznikov, ki je postala znana kot zlati teden, ki pa bo letos še posebno dolg. Prvega maja bo namreč trenutnega cesarja Akihita na prestolu zamenjal njegov najstarejši sin Naruhito, kar bo ljudstvu prineslo dodatni dela prost dan. Zarad prej omenjenih pravil Japonsko letos torej čaka kar desetdnevno prosto obdobju.

A vsi se ne veselijo brezskrbnih počitnic. Po poročanju Bloomberga desetdnevno zaprtje borze v Tokiu namreč mnogim prinaša precej skrbi. V tem času bodo namreč drugod po svetu objavljeni nekateri pomembni gospodarski podatki, na katere pa vlagatelji v Tokiu ne bodo mogli odreagirati.

Zaprtje borze, ko drugod po svetu trgovanje poteka nemoteno, namreč postavlja njihove investitorje v neugoden položaj, hkrati pa predstavlja tudi dodatno tveganje; tako na trgu derivativov, vezanih na japonske vrednostne papirje, ki pa kotirajo drugod po svet, kot na valutnih trgih, ko je likvidnost japonskega jena opazno zmanjšana, kar omogoča tudi nekatere namerne manipulacije trga.

Takšni kratkoročni manipulativni premiki seveda niso usodni za gospodarstvo, lahko pa so usodni za nekatere izpostavljene pozicije posamičnih investitorjev, ki imajo v času zaprtja domače borze zvezane roke.