Ivo Boscarol: Kriza je samo eno obdobje poslovanja

»V vsaki krizi, transformaciji, se karte na novo delijo,« meni Miha Škerlavaj. Četudi finančne krize iz 2008 ne moremo primerjati z današnjo, je sedaj pravi čas za spremembe, iz ekonomske fakultete. Podjetja, ki so se najbolje odrezala v zadnji gospodarski krizi, so bila po analizi Boston Consulting Group tista, ki so imela likvidnostne rezerve in so vlagala v strateške rešitve.
 

Kaj so počeli v času koronavirusa?

 
Ivo Boscarol, ustanovitelj in lastnik podjetja Pipistrel je uvodoma dejal, da so imeli zelo veliko srečo, da poslujejo tudi na Kitajskem, kjer so spremljali situacijo - varnostne ukrepe za preprečitev okužbe so v svojih podjetjih po Evropi implicirali še pred priporočili. »Delali smo vso krizo, z visokim odstotkom učinkovitosti«, je ponosno dejal Boscarol.
 
Marko Javornik, ustanovitelj Voyego, zagonskega podjetja pod okriljem Comtrade Group, ki načrtuje vrsto rešitev, med drugim za enostavnejše plačevanje letalskih vozovnic in souporabo avtomobilov je dejal, da so v tem času dobili nove posle. »Razmišljati moraš, kakšne spremembe se bodo zgodile. O čemer smo razmišljali že v pretkeli krizi. Prihodnost ne bo enaka sedanjosti,« je dejal in dodal, da bodo vsa podjetja začela poslovati bolj digitalno. Na področju mobilnosti pa dobro kaže aktivni mobilnosti – hoji in kolesarjenju. »Tudi po krizi bosta slednja zmagovalca,« je prepričan.
 
Matej Čer, direktor in ustanovitelj Avant Car je v času koronavirusa, ko je bilo vse zaprto, premišljeval o prihodnosti. »Nekatere stvari, ki smo jih načrtovali za leto 2021, smo dali na mizo že sedaj,« je dejal.
 

Pipistel do certifikata za komercialno električno letalo

 
Panoge v katerih delujejo Pipistrel, Avant Car in Voyego so tiste, ki bodo spreminjale prihodnost. »Če rečem, da postavljamo standarde, bo zvenelo čudno, ampak prvi na svetu bomo v petek (5. junija, op.a.) dobili certifikat od evropske letalske agencije za električna letala za komercialno rabo,« je o nekoč znanstveni fantastiki dejal Boscarol. To je prvi korak k brezogljičnem letalstvu.
 
»Dolžnost vseh nas, ki lahko ohranjamo atmosfero, je, da to tudi storimo. Dokazali smo, da letala lahko letijo tudi na električni pogon,« je poudaril.

Mobilnost prihodnosti

 
Javornik se ukvarja z digitalno transformacijo mobilnosti, v osredju katere je človek in ne prevozno sredstvo: »Danes imajo pri nas skoraj vsa gospodinjstva avtomobil, s katerim premagujejo različne razdalje, čeprav bi za kakšno lahko uporabili kolo ali šli peš«.

Tudi v Avant Caru iščejo rešitve za vse manj lastništva avtomobilov. »Skušamo razumeti potrebe po nekem blagu in to ponuditi v obliki cenejših storitev – s souporabo avtomobilov, prevozi, delom od doma, dostavo dobrin in podobno,« je dejal Čer.
 

Več denarja za zeleno mobilnost

 
Za enkrat je prezgodaj soditi, komu je v tej krizi uspelo. Situacija je namreč nova, kje se bo transformacija ustavila pa je odvisno od trajanja krize, je prepričan Škerlavaj.

 
Boscarol meni, da bo prihodnost hibridna. »Zdaj je čas za nove poslovne modele«. Za zeleno mobilnost je denimo na voljo več denarja kot kdaj prej. »Ker so se začeli odločevalci zavedati, da je treba nekaj narediti, tudi na področju zelene mobilnosti. Evropa je ugotovila, koliko zaostajamo pri investicijah v primerjavi s Kitajsko in ZDA,« je nenadno prebujenost Evrope pokomentiral Boscarol.
 
Prepričan je tudi, da morajo imeti podjetja dolgoročno vizijo. »V 30 letih delovanja sem doživel veliko kriz, ampak z dolgoročno vizijo, zaupanjem v zaposlene, se krize ni treba ustrašiti. Kriza je samo eno obdobje poslovanja,« je dejal.

 
Javnornik pri preboju v času krize, predvsem na področju mobilnosti, izpostavlja Estonijo in Finsko. Nad tretjim pasom avtoceste do Domžal ni navdušen, saj je to kot da bi »gradili konjske hleve, ker smo nekoč imeli konjske vprege. Treba je gledati v prihodnost, ne v preteklost«.
 

Vloga države pri inovacijah

 
Država bi morala motivirati, da bi družba lahko sledila, poudarja Čer in dodaja, da je potrebno ustvariti pogoje, da bodo lahko podjetja udejanjala svoje vizije.

​
Samostojno državo imamo že nekaj časa, naši voditelji pa še vedno delajo na tem, da bomo poceni delovna sila za večje države, razmišlja Boscarol. »Ni mi jasno, kaj je slovenski »leadership«. Ali nam ni jasno, kaj je dodana vrednost? Z dodano vrednostjo, ki jo propagiramo, ne bo šlo naprej, ljudje ne bodo zadovoljni. Cela država lahko kolesari ob petkih, pa vendar je potrebno vlagati v perspektivne panoge, spodbujati kreativno in inovativno razmišljanje, ki ga ne more narediti politika. Nismo druga Švica, ampak tretja Slovaška. Dokler se ne bomo naučili voditi države, bomo tako capljali,« je bil oster Boscarol.

Kar zadeva sodelovanje med znanstvenimi inštitucijami in gospodarstvom pa se vsi govorci strinjajo, da brez slednjega ne gre.