Italexit: Je Italija naslednja država, ki bo zapustila EU

27. maja je politično gibanje Italia Libera vložilo predlog zakona na Vrhovno kasacijsko sodišče, v katerem zahteva, da Italija zapusti EU. Po večletnih razpravah so Italijani postavili temeljni kamen za debato o tem, ali želijo ostati v EU ali slediti Združenemu kraljestvu.
Fotografija: »Italexit« bi bil za EU večji udarec kot Brexit. FOTO: REUTERS / Massimo Pinca
Odpri galerijo
»Italexit« bi bil za EU večji udarec kot Brexit. FOTO: REUTERS / Massimo Pinca

Osnutek zakona, ki ga je Italia Libera predstavila Vrhovnemu kasacijskemu sodišču, ima naslov »Poziv k referendumu o izstopu države iz Evropske unije«. Italia Libera dokazuje, da je mogoče slediti institucionalni poti, ki državljanom omogoča, da se odločijo, ali želijo ostati v EU ali ne.

Za tiste, ki idejo spodbujajo, se zdi čas najboljši, saj je EU doživela velik padec priljubljenosti po tem, ko je Italijo na vrhuncu pandemije koronavirusa - pustila na cedilu.

Odvetnik Gian Luca Proietti Toppi, eden od pobudnikov za sprejem zakona, je dejal, da je treba državljanom »odpreti oči pred škodljivimi učinki sodelovanja v Uniji brez duše, ki temelji samo na financah. Jasno je, da se bo z vložitvijo 50.000 podpisov, potrebnih za začetek parlamentarnega postopka o predlogu, odprla široka razprava o možnostih za izhod iz kletke EU in evra.

Pojasnil je še, da bo »posledice osvoboditve stare celine od te birokratske in zatiralske superstrukture zagotovo težko obvladovati«. Vendar Italia Libera, prva predlagateljica zakona, ki je zbrala potrebne podpise, s skupino strokovnjakov in akademikov že pripravlja načrt, ki bo zaščitil Italijane pred dolgovi in njihove prihranke.

Čeprav ni omenil ignoriranja EU na vrhuncu pandemije koronavirusa, je poudaril, kako evropski vrh finančno izkorišča Italijo, tako kot to počne z vsemi državami v sredozemski Evropi. Izjema je le Francija, pravi.


Članstvo v EU prinaša veliko prednosti. Predvsem prost pretok oseb in usklajeno prizadevanje za boj proti kriminalu prek Europola. Vendar lahko ti večstranski sporazumi obstajajo tudi brez Evropskega parlamenta in oblastnih institucij s sedežem v Bruslju in Strasbourgu.

Kot je pojasnil Toppi, si je Italija prestavljala EU kot »skupnost ljudstev in ne bankirjev«. Zaradi tega so zakon predložili prav na dan, ko je najobsežnejši Evropski sklad za okrevanje postal uraden. Slednji je bil ustanovljen kot odgovor na izraženo nezadovoljstvo zaradi začetne nezainteresiranosti Unije za pomoč gospodarstvu v EU, ki se že tako ali tako spopada s težavam in ki mu je pandemija zadala še hujši finančni udarec.

Ob vsesplošnem nezadovoljstvu južnoevropskih držav, kako je EU, in zlasti Nemčija, pozabila na svoje domnevne liberalne ideale, da bi zadovoljila svoje lastne interese, voditelji zdaj poskušajo rešiti, kar se da.

Predsednica Evropske komisije in desna roka Angele Merkel v prejšnjih nemških vladah Ursula Von Der Leyen in predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde, ki je bila tudi nekdanja članica »bančniške trojke«, sta napovedali doslej najobsežnejše ukrepe, s katerimi bodo pomagali Evropi skozi finančne težave.
Za tiste, ki idejo spodbujajo, se zdi čas najboljši, saj je EU doživela velik padec priljubljenosti po tem, ko je Italijo na vrhuncu pandemije koronavirusa – pustila na cedilu. FOTO REUTERS / Massimo Pinca
Za tiste, ki idejo spodbujajo, se zdi čas najboljši, saj je EU doživela velik padec priljubljenosti po tem, ko je Italijo na vrhuncu pandemije koronavirusa – pustila na cedilu. FOTO REUTERS / Massimo Pinca

Tokrat sta voditeljici obljubili resnično pomoč, ki ne bo v celoti uničila državnih struktur in gospodarstva, kot se je to zgodilo z Grčijo, Španijo, Portugalsko in v manjši meri z Italijo leta 2010.

Guverner Banke Italije v letošnjem letu pričakuje 13-odstotni padec BDP-ja. Toppi opozarja, da Italija ne potrebuje dodatnega povečanja zadolženosti, ki bi Italijo čedalje bolj rinilo v roke mednarodnih špekulantov.


Italijani hvaležni Rusom in Kitajcem


Italijani niso pozabili 13. marca, dneva, ko je koronavirus začel preplavljati bolnišnice in ko je predsednica Evropske centralne banke Lagarde trdila, da je pandemija izključno italijanski problem. To je bil katalizator, zaradi katerega so italijanski državljani začeli odstranjevati zastave EU z javnih prostorov in jih nadomeščali z ruskimi in kitajskimi zastavami v zahvalo za veliko pomoč, ki sta jo obe državi dali Italiji, medtem ko sta jo Bruselj in Berlin izneverili.

»Italexit« bi bil večji udarec za EU kot Brexit. Italija je članica skupine G20 in za razliko od Velike Britanije, ki je ohranila valutno suverenost (funt), uporablja evro-dolar.


Da bi preprečili verjeten odhod Italije iz EU v naslednjih letih, se morata Bruselj in Berlin zavedati svojih političnih neuspehov in si prizadevati za oblikovanje nove skupnosti, ki spoštuje nacionalno suverenost in identiteto, je jasen Toppi. Nedopustno je, da Nemčija ostaja prevladujoča država EU in ima nadzor nad Evropsko komisijo, Evropskimi centralnimi bankami, Evropskim sodiščem in Evropskim parlamentom, še dodaja.

Evropa brez brezvestnih bančnikov, vase zagledanih birokratov in nesposobnih politikov je glavni argumentih tistih, ki si prizadevajo za izhod svojih državah iz EU ali pozivajo k reformi. Toda če se ta cilj želi doseči, mora ena od velikih držav narediti prvi korak.

Zdi se, da bo Italija prevzela to vlogo in bi lahko bila prva evro država, ki bo zapustila EU, če ne bo prišlo do drastičnih sprememb. Izstop Italije bi lahko imel domino učinek po vsej Evropi.
 
 
 
 

Več iz rubrike