Irska z eno od najstrožjih zakonodaj o umetni prekinitvi nosečnosti

Na Irskem bodo v petek pripravili referendum o odpravi osmega amandmaja irske ustave, ki dejansko onemogoča umetno prekinitev nosečnosti. Če bo večina glasovala za, bodo na Irskem lahko sprejeli novo zakonodajo, ki bo ženskam omogočala splav na njihovo zahtevo v prvih 12. tednih nosečnosti.

Glede na nekatere zadnje javnomnenjske raziskave, naj bi odpravo osmega amandmaja podprlo 63 odstotkov volivcev, proti pa naj bi jih bilo 37 odstotkov. Volišča bodo odprta od 7. ure zjutraj do 22. ure po lokalnem času, izidi naj bi bili znani v soboto. Volilnih upravičencev je na Irskem 3,2 milijona.

Osmi amandma, ki je na Irskem začel veljati leta 1983, je izenačil pravico do življenja tako za nerojenega otroka kot nosečnico, s tem pa je prekinitev nosečnosti v državi dejansko postala nemogoča. Irska ima tako eno od najstrožjih zakonodaj glede umetne prekinitve nosečnosti na svetu, zaradi česar se morajo številne Irke, če si to lahko privoščijo, za splav zateči v tujino.

Pozivi k spremembi stroge zakonodaje so se začeli po letu 2013. Povod je bila smrt 31-letne Savite Halappanavar, ki je umrla zaradi zapletov ob spontanem splavu v 17. tednu nosečnosti. Njeno življenje bi lahko rešili, če bi pravočasno sprožili umetno prekinitev nosečnosti, a so njeno zahtevo večkrat zavrnili. Nazadnje, ko se je njeno zdravstveno stanje zelo poslabšalo, so umetno prekinitev nosečnosti zavrnili z utemeljitvijo, da je slišati srčni utrip nerojenega plodu, je poročal britanski BBC.

Pixabay

Umetna prekinitev nosečnosti drugod

Po 10. tednu nosečnosti je mogoče v Sloveniji opraviti umetno prekinitev nosečnosti ob določenih posebnih pogojih. Podobni pogoji veljajo tudi v drugih evropskih državah, se pa od države do države nekoliko razlikujejo.

Na Nizozemskem je na zahtevo ženske dovoljena umetna prekinitev nosečnosti do 22. tedna nosečnosti, na Švedskem pa do 18. tedna.

Na Islandiji je na zahtevo ženske dovoljena umetna prekinitev nosečnosti do 16. tedna nosečnosti, V Romuniji in Španiji pa do 14. tedna nosečnosti.

Največ držav dovoljuje umetno prekinitev nosečnosti na zahtevo ženske do 12. tedna nosečnosti; to tako velja za Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Češko, Dansko, Estonijo, Francijo, Grčijo, Nemčijo, Madžarsko, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Slovaško in Švico.

Na Hrvaškem, Portugalskem in v Turčiji je, tako kot v Sloveniji, umetna prekinitev nosečnosti na zahtevo ženske dovoljena do 10. tedna nosečnosti.

V Italiji je na zahtevo ženske umetna prekinitev nosečnosti dovoljena do 90. dneva nosečnosti.

Na Cipru umetna prekinitev nosečnosti na zahtevo ženske ni dovoljena, enako velja za Finsko, kjer je umetna prekinitev nosečnosti sicer dovoljena do 12. tedna nosečnosti.

Na Malti je umetna prekinitev nosečnosti prepovedana v vseh okoliščinah in je za ženske, ki jo opravijo ali privolijo v postopek, zagrožena zaporna kazen od 18 mesecev do treh let. Zdravnikom, ki izvajajo umetno prekinitev nosečnosti, grozi odvzem zdravniške licence ter zaporna kazen od 18 mesecev do štirih let.

V Veliki Britaniji umetna prekinitev nosečnosti na zahtevo ženske prav tako ni dovoljena, a jo, če to zahtevata dva zdravnika, jo opravijo do 24. tedna nosečnosti.

Na Poljskem je umetna prekinitev nosečnosti dovoljena samo v primeru, če je ogroženo življenje nosečnice, če je zarodek nepopravljivo okvarjen, ali če je nosečnost posledica posilstva ali incesta.