[Intervju] Radenko Mijatović: V gospodarski družbi tekmuješ s konkurenti na trgu, v športni organizaciji pa na igrišču

Ste generalni direktor družbe MSIN d.d., pod okrilje katere spadajo tudi odlična slovenska podjetja. Pravzaprav upravljate z milijonskim premoženjem. Nam lahko zaupate, kako se soočate z nastalo gospodarsko situacijo v današnjih dneh?

Pri vodenju velike družbe ali skupine podjetij je strateško in operativno planiranje nekaj samoumevnega. V letni poslovni načrt vnesemo optimistične in tudi pesimistične scenarije, predvidevamo možna tveganja in situacije ter pripravljamo aktivnosti, kako se na njih odzivati. Vendar pa je situacijo, kot je izbruh koronavirusa, nemogoče predvideti. Za dogodek takšnih razsežnosti v sočasju na globalni ravni, s takšnimi posledicami, se je enostavno nemogoče pripraviti. Na vse načine poskušamo, ostati mirni, ohranjati trezno (hladno) glavo in predvsem proizvodnjo ter oskrbovati naše odjemalce v maksimalni možni meri glede na razmere. Dosledno smo upoštevali navodila države, oziroma vlade in stroke, ki se je v tem času zelo trudila in si prizadevala s hitrimi ukrepi in interventnimi zakoni zaustaviti širjenje virusa ter omiliti kratkoročne gospodarske posledice.
 

Kaj pa zaposleni? V družbah, kjer ima MSIN upravljavske deleže je namreč skoraj 1000 zaposlenih. Kakšne ukrepe ste sprejeli?

Vse od izbruha koronavirusa pa do danes so bili v družbah Poslovne skupine MSIN sprejeti številni ukrepi, ki jih glede na aktualno dogajanje, zmožnosti in navodila pristojnih institucij sproti prilagajamo in dopolnjujemo. Na ravni skupine so bile za vse naše družbe sprejete smernice glede izvajanja preventivnih ukrepov delodajalca za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2 in proti potencialnemu širjenju virusa (ter njihove sprotne dopolnitve). Posamezne družbe pa so v okviru ukrepov, ki so jih predvidevale smernice, sprejemale še dodatne ukrepe glede na specifiko proizvodnje ter organizacije dela znotraj posameznih družb. V vseh družbah je v največji možni meri omogočeno delo od doma, vsi ne nujni sestanki, srečanja in potovanja so odpovedani, zagotovljena so razpoložljiva dezinfekcijska sredstva in, če je mogoče tudi druga razpoložljiva varovalna sredstva, osveščanje in seznanjanje delavcev glede preventivnih ukrepov, kar pa poteka že od začetka izbruha koronavirusa v Evropi. Sprejeti so dodatni ukrepi glede čiščenja prostorov med izmenami in higiene na delovnih mestih, osebni stiki so omejeni na minimum, na delovnih mestih se zagotavlja priporočena razdalja med delavci, oziroma  se izvajajo drugi ukrepi za preprečevanje okužbe. Naša poslovodstva posamično rešujejo primere rizičnih skupin zaposlenih in staršev ter skrbnikov v njihovo korist.
 

Kako gledate na situacijo v Sloveniji? Menite, da oblasti sprejemajo pravilne ukrepe in se bo Slovenija izognila najhujšemu?

V Poslovni skupini MSIN ocenjujemo, da je bil odziv vlade in pristojnih inštitucij zelo dober in upam, da bo tudi učinkovit. S tem mislim na že sprejete ukrepe za zaščito in varovanje zdravja državljanov, ki so sproti po potrebi in v okviru zmožnosti prilagojeni ter dopolnjevani glede na situacijo in obnašanje ljudi. Ukrepi in priporočila kompetentnih institucij, vse z namenom zaščite ljudi ter predvsem  preprečevanje hitrega širjenja in morebitnega obolevanja, so bili nujni in sorazmerni.

Tudi sami smo se ravnali in sledili priporočilom Ministrstva za gospodarstvo, ki je s ciljem ohranitve delovnih mest ter preprečevanja večje gospodarske škode svetovala podjetjem, da do nadaljnjega nadaljujejo z (okrnjenim) opravljanjem dejavnosti. Skrbno pretehtana odločitev upošteva interese vseh deležnikov tako v tej krizni situaciji, kot tudi za čas po njej, ko bo potrebno še naprej zagotavljati delo ter ustvarjati prihodke, ki bodo pokrivali nastalo škodo. 
 

Kako je pandemija vplivala na investicijske priložnosti?

Tako kot nekaj zadnjih let smo si v skupini, oziroma v posameznih podjetjih v skupini, zastavili ambiciozne investicijske načrte za leto 2020 in tudi ustrezno planiranem začeli izvajati načrtovano. Takoj po izbruhu virusa smo reagirali in ustavili vse ne nujne aktivnosti na tem področju in glede na razvoj situacije in kasnejšo oceno gospodarskih gibanj, bomo revidirali investicijske načrte in postavili prioritete. Nujne investicije v posodabljanje opreme s ciljem ohranjanja konkurenčnosti in učinkovitosti bomo morali vseeno izvesti. Vsi ekonomski strokovnjaki, tako domači, kot tudi tuji, ocenjujejo, da bo pandemiji sledila recesija in tudi globalna ekonomska kriza, padec gospodarskih aktivnosti in BDP-jev. Številke o katerih se govori so zelo visoke. Priložnosti bo kljub temu veliko za investiranje, vendar pričakujem izjemno veliko previdnost na strani potencialnih vlagateljev.
 

Kaj je v tem času pomembno za vlagatelje?

Pomembno je ohraniti mirno kri in počakati na vplive trenutne situacije ter predvidevanja in ocene časa ter načina okrevanja. V skladu z globalnimi ocenami je potrebno postaviti nove  strategije kratkoročnega in tudi dolgoročnega delovanja v novonastalem stanju tudi na regionalni ravni. Donosi na delnice trenutno večinoma padajo, saj so globalna gospodarstva v fazi postopnega zapiranja proizvodnih kapacitet (morebitna izjema je Kitajska). Bližnja prihodnost za podjetja je negotova, vprašljiva so izplačila dividend za lansko leto zaradi pričakovanj pogroma v naslednjih mesecih. Vse skupaj pomeni, da so in bodo delniški trgi sila negotovi. Pričakuje se povečana aktivnost na trgih državnih obveznic, a donosi bodo po pričakovanjih nizki ob razmeroma visoki varnosti investicije. Dejstvo, da se je h kupovanju »kriznih« obveznic zavezala ECB, bo dodatno znižalo percepcijo tveganja za obveznice, ki jih bodo v kratkem začele izdajati prizadete države. Potencialno se bo povečala tudi izdaja zakladnic, ki so podobno zelo varne z zelo nizkimi donosi. Poleg navedenega sta v zadnjih dneh kot pribežališči za investitorje služila ameriški dolar in zlato. 
 

Kakšen je vaš nasvet malim in mikro podjetnikom? 

Podjetjem padajo ali pa so se popolnoma ustavili prihodki od prodaje. Tisti, ki to lahko počnejo, prodajajo zaloge ali pa z zmanjšano kapaciteto izpolnjujejo preostala naročila. S padanjem slednjih (padec tujega investicijskega in končnega povpraševanja), se bo ustavil tudi ta vir prihodkov. Ob tem se podjetjem stroški ne morejo zmanjšati čez noč, saj poleg ostalih fiksnih stroškov (krediti, minimalno vzdrževanje) ostajajo tudi stroški zaposlenih. Slednji predstavljajo levji delež stroškov in zelo bremenijo podjetja, ki so jim prihodki usahnili čez noč. Predvidoma so podjetja določen segment delavcev dala na čakanje, pogodbe tistim na začasnih pogodbah se ne bodo podaljševale, a glavnina problema plač ostaja. Tukaj bo za podjetja odločilna pomoč države oziroma bo potrebno pridobiti različne premostitvene kredite za obdobje, ko so njihovi prihodki minimalni. Država mora tukaj odigrati odločilno in zelo prepričljivo vlogo pri preprečevanju tega, da bi podjetja in samostojni podjetniki podlegli krizi. Njihova ponovna obuditev bo namreč izjemno težka po krizi. Hkrati je potrebno vedeti, da podjetja morajo ohranjati stike z zaposlenimi, kupci in dobavitelji in jim zagotavljati, da razmere obvladujejo in rešujejo. 
 

Kako preprečiti likvidnostni krč?

Konzervativni  financarji v poslovnih šolah nas učijo, da je v času nizkih obrestnih mer dobro imeti nekaj gotovine na računu, oziroma sredstev s hitro pretvorbo v likvidnost, za vsaj pol do enega leta.  Seveda je to za mnoge trenutno prepozno. Ključno je in seveda potrebno s pomočjo bank urediti podaljšanje kreditnih linij oziroma doseči moratorije. To je v Sloveniji vlada že »zaukazala« bankam. Potrebno je imeti ustrezna zavarovanja terjatev. Če za to nismo pravočasno poskrbeli, običajno ob takšnih krizah nastopi vlada, ki preko izbranih institucij to omogoči. Nekateri se odzovejo tudi z zmanjševanjem stroškov, kar je OK, če to preveč ne ubije potenciala za prihodnost. V tej krizi so ključni stroški dela in verjeti je, da bo tudi pri tem država podjetjem ustrezno pomagala. Najhujše bi bilo, če bi podjetja, oziroma menedžerji, v tej situaciji zamrznili delovanje firme, četudi imajo še vedno določena naročila, in vse ljudi poslala na čakanje ali na Zavod. Podjetja je potrebno ohranjati v osnovni kondiciji. Sedanja kriza ima prvo fazo »zamrznitve« in tudi v tej lahko marsikdo še deluje na trgu (na primer gostinec se lahko odloči, da gre v likvidacijo, čakanje, ali pa skuša organizirati prodajo z dostavo hrane na dom; vsaj nekaj bo naredil za vzdrževanje kondicije in morda lahko del tega poslovnega modela zadrži tudi za čas po tem prvem valu). Moje pričakovanje je, da »zamrznitev« ne bo trajala več kot 3 - 4 mesece, čeprav virusa še ne bomo čisto obvladali. Potem pa bo sledila dolgotrajna recesija. Podjetja bi morala biti na to pripravljena. Upam, da se bo država (EU in naša) ustrezno odzvala z agresivno fiskalno politiko.

Glede na to, da niste le uspešen gospodarstvenik, ampak tudi predsednik Nogometna zveze Slovenije (NZS), se dotaknimo še tega področja. Evropska nogometna zveza (UEFA) je zaradi pandemije preložila evropsko prvenstvo 2020 na leto 2021. Prestavitev članskega evropskega prvenstva je vodila tudi v preložitev evropskega prvenstva do 21 let, ki ga bosta gostili Slovenija in Madžarska. Kakšna škoda je s tem nastala Sloveniji? Kako bodo občutne posledice?

Ta trenutek je škodo, ki zanesljivo ne bo majhna, težko oceniti, saj zaenkrat lahko le ugibamo kdaj se bodo vse nogometne aktivnosti lahko nadaljevale v normalnem teku. Naslednji teden bo morala UEFA sprejeti tudi ključne odločitve, ki se navezujejo na zaključek sezone v njenih dveh najelitnejših tekmovanjih. Tekmovanja pod okrlijem UEFA, Liga prvakov in Liga Evropa so bile prekinjene v osmini finala. Namera organizatorjev je ta, da bi se sezona končala avgusta. Vse bo znano prihodnji teden, ko bo imel izvršni odbor video konferenco v sredo popoldne in četrtek zjutraj. 

Na segmentu organizacije prvenstva U21 ne vidim težav, saj priprave in aktivnosti potekajo po planu in ob tem moram za predano delo pohvaliti zavzet in profesionalen tim naše zveze. Prvenstvo bo verjetno preloženo na kasnejši termin in iz tega naslova bomo imeli nekaj več časa za dodatno ureditev nekaterih stadionov, ki so potrebni prenove oziroma posodobitve.
 

Kaj najbolj izpostavljate ob 100-letnici NZS?

Najbolj pomembno ob stoletnici je, da smo jo ustrezno obeležili in se skozi razne vsebine spomnili naše zgodovine. Iz preteklosti se namreč učimo, zato je dobro ponovno slišati nekatera mnenja naših zaslužnih predhodnikov iz njihovih obdobij. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor nam je ob 100-letnici, za izjemne uspehe v množičnosti in odličnosti, vročil zlati red za zasluge, na kar sem izredno ponosen. Nogomet se je uspešno soočal z različnimi izzivi in prepričan sem, da se bo tudi s trenutnim, pred katerega ni postavljen le nogomet, temveč celotna družba. Pomembno je, da smo enotni, močni v najtežjih trenutkih. Nogomet pa bo iz tega prišel z veliko izkušnjo, ki nam bo pomagala, da bomo še močnejši. Glede na aktualno situacijo in razvoj dogodkov so se seveda načrti obeleženja spremenili. Z gotovostjo lahko izpostavim razstavo fotografij v parku Tivoli in izdajo knjige ob stoletnici, dokumentarni film, ki bosta predstavljeni nekoliko pozneje oziroma jeseni.
 

V kakšni meri menite, da nogomet v državo pritegne tudi turiste?

Nogomet že dolgo ni samo šport, ampak je pomemben posel. Ob nogometu in v zvezi z nogometom poteka ogromno gospodarskih aktivnosti. Oglaševanje, turizem, gostinstvo, proizvodnja in prodaja športnih rekvizitov, hotelirstvo, lahko bi še našteval. Spomnite se tistih dni, ko so slovenski navijači leta 2000 »okupirali« Amsterdam, tekem ko je Slovenija igrala z Nemčijo, Anglijo ali pa Škotsko in, ko v centru Ljubljane v dneh pred tekmo ali po tekmi ni bilo mogoče dobiti prazne mize. Nogomet je res močan produkt, globalna blagovna znamka, saj je nanj vezana izjemno močna čustvena komponenta, ki je bistveno močnejša od drugih, nacionalna identiteta (pripadnost), prepoznavnost države v svetu,... Veliko nogometnih turistov se v dežele, ki so jih prvič obiskali s priljubljenim nogometnim klubom ali reprezentanco, kasneje vrne tudi v družinskem krogu. 
 

Kaj nam, kot nekdanji prvoligaški sodnik lahko poveste o uvedbi videotehnologije (VAR) v nogometni prostor? Kakšne so prednosti in kakšen je postopek uvedbe v slovenski prostor? 

Razvoj tehnologije narekuje njeno uporabo povsod, kjer je to možno in tam kjer je njena uporaba koristna.  VAR je ena od teh, v svetu počasi postaja standard in implementacija bo neizbežna. Zavedamo se, da implementacija predstavlja velik finančni zalogaj. Kakšna bo prihodnost VARa v Sloveniji je ta trenutek preuranjeno trditi, saj smo trenutno v situaciji, ko bomo morali na novo postaviti  prioritete glede na stanje po krizi in možnostih zveze. Nesporno je VAR lahko odličen pripomoček sodniku na igrišču, odvisno pa je seveda od tega, kako učinkovito se uporablja. Tu vidim nekaj pomanjkljivosti, vendar ne dvomim, da bo stroka v kratkem tudi tukaj poiskala ustrezne rešitve.
 

Je biti predsednik športne zveze podobno kot opravljati vlogo direktorja v podjetju in odločati o usodi zaposlenih?

Če izhajamo iz odgovornosti in narave dela, lahko povem, da sta si vlogi zelo podobni le, da je tekmovalno »igrišče« popolnoma drugačno. V obeh primerih je potrebna vizija, strategija, jasni cilji in pot za njihovo doseganje, usmerjenost v rezultate in odgovornost za le te. Potrebne so ustrezne kadrovske in pravilne poslovne odločitve. V gospodarski družbi tekmuješ s konkurenti na trgu, v športni  organizaciji pa na igrišču. Povsod je potrebno zagotoviti vire in dobre človeške resurse, če želiš biti uspešen. Tukaj seveda odločaš tudi o usodah zaposlenih, saj je to neizogibno. Odgovornost je velika in to ni enostavno, vendar je lažje, če se vsi vpleteni zavedamo svojega poslanstva in zakaj smo del posamezne organizacije ter kaj je naše delo.
 

Kakšni so v letošnjem letu ključni koraki MSIN in kakšni NZS?

Če bi me to vprašali pred izbruhom epidemije, bi bil moj odgovor bistveno drugačen. V skupini smo imeli ambiciozne poslovne načrte in zelo dobro štartali v novo poslovno leto. Ključna usmeritev sedaj bodo aktivnosti in ukrepi za minimizacijo vplivov trenutne krize, od katere bomo gospodarske posledice čutili še zelo dolgo. Tudi v Nogometni zvezi smo prvotno planirali aktivnosti na pripravi Evropskega prvenstva U21, izvedbo aktivnosti 100-letnice, igranje reprezentančnih tekem, zaključevanje lig, novo strategijo za razvoj slovenskega nogometa za obdobje 2020-2025. Zdaj so se prioritete nekoliko spremenile – najpomembnejše je, da poskušamo zaključiti tekmovanja ne da bi s tem ogrozili zdravja igralcev in navijačev. Strategija zveze se je premaknila na naslednje leto, prvenstvo U21 pa verjetno v leto 2022. V zadnjem kvartalu leta bodo na sporedu tudi predsedniške volitve, o katerih je trenutno težko kaj več povedati. 

Trenutno je najpomembneje, da smo v naši veliki nogometni družini pokazali, da v danih razmerah nihče ni sam. Čeprav smo bili fizično izolirani, pa vsekakor nismo bili nepovezani. Okoliščine nas trdno povezujejo in kličejo po visoki stopnji vključenosti nas vseh. Vsi smo vpeti v močno nogometno mrežo, tekmovalcev kolegov, sodelavcev, znancev in prijateljev, tako doma, kot v tujini.