Industrija v EU aprila z manjšo proizvodnjo kot marca

Industrijska proizvodnja v aprilu je upadla, potem ko se je marca povečala. V območju z evrom je bila po popravljenih podatkih mesečna rast 0,6-odstotna, v celotni EU pa 0,5-odstotna rast.

K 0,9-odstotnemu padcu v območju z evrom na mesečni ravni je najbolj pripomogla manjša proizvodnja energije (-5 odstotkov), sledile so manjša proizvodnja trajnih potrošnih dobrin (-2,2 odstotka), netrajnih potrošnih dobrin (-1,2 odstotka) in dobrin za vmesno porabo (-0,8 odstotka), medtem ko se je proizvodnja investicijskih dobrin povečala (+1,9 odstotka).

Tudi na ravni celotne EU je slika podobna. K 0,8-odstotnemu padcu je najbolj prispevala manjša proizvodnja energije (-3,8 odstotka), zmanjšala pa se je tudi proizvodnja trajnih potrošnih dobrin (-1,9 odstotka), netrajnih potrošnih dobrin (-1 odstotek) in dobrin za vmesno porabo (-0,7 odstotka). Proizvodnja investicijskih dobrin se je povečala za odstotek.

Največji padec industrijske proizvodnje so aprila na mesečni ravni zabeležile Litva (-7,9 odstotka), Nizozemska (-4,4 odstotka) in Grčija (-3,3 odstotka), največjo rast pa Irska (+9,1 odstotka), Romunija (+2,1 odstotka) in Danska (+0,8 odstotka). Obseg industrijske proizvodnje v Sloveniji se aprila v primerjavi z marcem ni spremenil.

K 1,7-odstotni medletni rasti industrijske proizvodnje v območju z evrom je največ prispevala večja proizvodnja investicijskih dobrin (+4,3 odstotka), povečala pa se je tudi proizvodnja dobrin za vmesno porabo (+0,8 odstotka), netrajnih potrošnih dobrin (+0,7 odstotka) in trajnih potrošnih dobrin (+0,4 odstotka), medtem ko se je proizvodnja energije zmanjšala (-0,7 odstotka).

Tudi za 1,7-odstotno rast industrijske proizvodnje v celotni EU je najbolj zaslužna proizvodnja investicijskih dobrin (+4,7 odstotka). Sledila je proizvodnja trajnih potrošnih dobrin (+1,3 odstotka), dobrin za vmesno porabo (+0,8 odstotka) in netrajnih potrošnih dobrin (+0,4 odstotka), medtem ko se obseg proizvodnje energije ni spremenil.

Največjo rast obsega industrijske proizvodnje v medletni primerjavi so zabeležile Slovenija (+6,9 odstotka), Romunija (+6 odstotkov) in Poljska (+5,9 odstotka), največji padec pa Malta (-5,8 odstotka), Irska (-4,7 odstotka) in Hrvaška (-1,3 odstotka).