Hude posledice za milenijce in generacijo Z

Družba Deloitte v novi raziskavi ugotavlja, da so milenijci in pripadniki generacije Z v senci pandemije, ki je pretresla zdravstvo in gospodarstvo, odločeni ustvariti boljšo prihodnost. Po podatkih globalne raziskave med milenijci za leto 2020, ki jo je Deloitte izvedel že deveto leto zapored, obe generaciji v trenutnih okoliščinah ostajata odporni in odločeni delovati v korist svojih skupnosti ter preostanka družbe.
 
Letošnja raziskava je sestavljena iz dveh delov: »primarne« raziskave, v okviru katere je bilo med novembrom 2019 in začetkom januarja 2020 anketiranih 18.426 milenijcev in pripadnikov generacije Z iz 43 držav, ter »hitre« raziskave, izvedene v času globalne pandemije, med aprilom in majem 2020. V slednjo so vključili 9.102 anketirancev iz 13 držav in jim postavili mnoga vprašanja iz prve raziskave, da bi ocenili učinek pandemije na njihova mnenja in poglede.
 
»Pandemija covid-19 je korenito spremenila naša življenja – naše delo, družabno življenje, nakupovanje in še veliko več; še največji učinek pa ima na mlade generacije,« pravi Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo.
 
»Kljub negotovosti in slabim obetom pa se zdi, da so milenijci in generacija Z neverjetno odporni in odločeni izboljšati svet. Mladi bodo igrali ključno vlogo pri obnovi gospodarstva in družbe ter oblikovanju novega sveta.«


Poročilo razkriva, kako drastičen vpliv ima pandemija na kariere mladih. V času izvajanja ankete je skoraj 30 odstotkov pripadnikov generacije Z in skoraj četrtina mlajših milenijcev (starih od 25 do 30 let) izgubilo službo ali so bili na čakanju ter brez dohodka. Samo tretjina milenijcev in 38 odstotkov pripadnikov generacije Z je v okviru hitre raziskave povedala, da pandemija ni vplivala na njihovo zaposlitev in dohodek.
 
Letošnja raziskava podaja zapleteno, a vendarle obetavno sliko: milenijci in pripadniki generacije Z so kljub krizi odločeni pustiti pozitiven pečat v družbi in zgraditi svet, kjer podjetja in vlade s svojim delovanjem svetu dajejo dober zgled.
 

Stres in duševno zdravje, ki sta pogosto pod vplivom dela in finančnih razmer, ostajata ključni vprašanji

Pred pandemijo je 52 odstotkov pripadnikov generacije Z in 50 odstotkov milenijcev iz 13 držav, v katerih sta bili opravljeni obe raziskavi, povedalo, da so stalno ali večino časa pod stresom. Kot glavne vzroke so navedli zaskrbljenost glede dobrobiti svoje družine, glede svojega dolgoročnega finančnega položaja in glede možnosti zaposlitve.
 
Zanimivo je, da je druga raziskava pokazala za osem odstotnih točk manjšo raven stresa pri obeh generacijah, kar gre morda pripisati upočasnitvi življenja med karanteno. Tudi v nedavni raziskavi med več kot 2000 zaposlenimi in samozaposlenimi Londončani, ki jo je izvedel Deloitte v Združenem kraljestvu, je 48 odstotkov vprašanih povedalo, da samo izolacija pozitivno ali celo zelo pozitivno vpliva na njihovo počutje.
 
Kljub temu pa sta stres in duševno zdravje, na katera pogosto vplivajo razmere na delovnem mestu, še vedno ključni vprašanji za mlade. Pred začetkom pandemije je približno tretjina milenijcev in pripadnikov generacije Z zaradi stresa vzela dopust, čeprav je približno polovica anketirancev delodajalcu navedla drugačen razlog za to. Ena od rešitev bi lahko bile fleksibilne oblike dela, ki so jih delodajalci množično uvajali v času pandemije. 69 odstotkov milenijcev in 64 odstotkov generacije Z pravi, da bi bili pod manjšim pritiskom, če bi v prihodnosti imeli možnost dela od doma.


Mnogi milenijci, ki so v času velike recesije ravno začeli svojo kariero in jim zdaj grozi že nova gospodarska kriza, so zaskrbljeni glede svojega finančnega položaja. V primarni raziskavi jih je več (50 odstotkov) napovedalo, da se bo njihov finančni položaj v naslednjem letu poslabšal ali bo ostal enak, medtem ko jih 42 odstotkov meni, da se bo izboljšal.
 
V hitri raziskavi je bilo glede svojih financ črnogledih 61 % milenijcev, kar je za 7 odstotnih točk več kot v prvotni raziskavi. Kljub temu pa je več kot polovica milenijcev in skoraj polovica generacije Z v hitri raziskavi nekoliko bolj svetlogledih vsaj na krajši rok, saj imajo prihranke v višini trimesečnega dohodka, zaradi česar se bodo lažje prebili skozi finančne posledice pandemije.

Odločeni izboljšati svet – in to pričakujejo tudi od drugih

Mlajše generacije jemljejo družbeno koristno naravnanost kot svoje osebno poslanstvo. Sodelujoči v hitri anketi so povedali, da si z »družbeno ozaveščenimi« dejanji prizadevajo delovati v korist planeta in družbe. Kriza COVID-19 je to njihovo težnjo morda še okrepila, saj skoraj tri četrtine vprašanih pravi, da je pandemija okrepila njihov čut za potrebe drugih in da si bodo prizadevali delovati v korist svojih skupnosti.
 
Dobrodelnost milenijcev in generacije Z se kaže tudi v njihovih nakupovalnih navadah. Okrog 60 % jih pravi, da bodo več izdelkov in storitev kupovali pri velikih podjetjih, ki so v času pandemije dobro poskrbela za svoje zaposlene in ki so pozitivno vplivala na družbo. Kakšne tri četrtine si jih bo dodatno prizadevalo kupovati pri manjših, lokalnih podjetjih.


Med milenijci in pripadniki generacije Z so bile tako pred koronakrizo, kot tudi med njo, eno od ključnih vprašanj podnebne spremembe. Pred pandemijo je polovica vprašanih menila, da škodljivih posledic podnebnih sprememb ni več mogoče odpraviti, medtem ko jih je samo 40 odstotkov verjelo, da bodo prihodnja prizadevanja za zaščito okolja uspešna.
 
Po pandemiji je bilo za 8 odstotnih točk manj anketiranih mnenja, da trenda podnebnih sprememb ne moremo več obrniti, kar morda kaže na to, da jim je upad gospodarske dejavnosti med pandemijo povrnil upanje, da je še čas za ukrepanje.
 
Velika večina (80 odsotkov) anketiranih tudi meni, da si morajo vlade in podjetja bolj prizadevati za zaščito okolja. Skrbi pa jih, da bodo gospodarske posledice pandemije skrb za okolje potisnile v ozadje.
 

Zaupanje v gospodarstvo upada, čeprav pripadnost delodajalcem narašča

Splošen pogled na gospodarstvo in poslovanje po svetu je vse bolj negativen. V prvotni raziskavi je 51 odstotkov milenijcev poslovanje videlo kot nekaj pozitivnega; pred tremi leti jih je enako menilo 76 odstotkov leta 2019 pa 55 odstotkov. V hitri raziskavi po pandemiji sta bila ta deleža še manjša, in sicer je na poslovanje pozitivno gledalo samo še 41 odstotkov milenijcev ter 43 odstotkov anketirancev iz generacije Z.
 
Po drugi strani pa se je v okviru primarne raziskave prvič po štirih letih povečal delež milenijcev, ki si želijo ostati pri trenutnem delodajalcu pet ali več let in ne želijo oditi v roku dveh let – pa naj bo to zaradi večjega posluha delodajalcev za potrebe zaposlenih ali pa povečane potrebe milenijcev po stabilnosti že pred pandemijo.


Odstotek tistih, ki bi delodajalca zamenjali v dveh letih ali manj, je padel z 49 odstotkov na 31 odstotkov medtem ko se je delež tistih, ki želijo ostati na daljši rok, povečal z 28 odstotkov na 35 odstotkov. Generacija Z je še vedno nekoliko bolj naklonjena menjavi delodajalca, vendar jih samo polovica pravi, da si želijo v naslednjih dveh letih zamenjati službo, medtem ko je lani ta delež znašal 61 odstotkov.
 
Anketiranci so v veliki meri pozitivno ocenili odziv svojih delodajalcev na koronakrizo. Povedali so, da so ti ukrepali hitro in učinkovito, zaradi česar si jih okrog 60 odstotkov želi ostati pri svojem delodajalcu na daljši rok.
 
»Rezultati kažejo, da morajo podjetja narediti več, da dokažejo, kako pozitivno vplivajo na zaposlene in družbo. Z zadovoljevanjem potreb zaposlenih – od spodbujanja raznolikosti in vključenosti na delovnem mestu do trajnostnega poslovanja in prekvalifikacije – pripadnost zaposlenih narašča,« dodaja Žibret Kraljeva. »Sporočilo za podjetja je jasno: mladi verjamejo v podjetja, ki poslujejo s pravim namenom. Ta podjetja bodo vodje v poslovnem svetu po pandemiji.«
 
Opomba: Podatki v tej objavi predstavljajo združena mnenja in poglede obeh anketiranih generacij. Kadar se podatki med generacijama razlikujejo, je to posebej navedeno.