Hrvaško elektrogospodarstvo vlaga 100 milijonov evrov v sončne elektrarne
Javno podjetje Hrvatska elektroprivreda bo do leta 2023 v sončne elektrarne vložilo 101 milijonov evrov.

Odpri galerijo
Skupnostna sončna elektrarna v Križevcih na Hrvaškem. Foto: Borut Tavčar
Aprila bodo začeli graditi sončno elektrarno na otoku Visu, do konca leta pa tudi v mestu Vrlika v zaledju Dalmacije.
Poleg sončnih elektrarn Vis in Vrlika Jug v prvem krogu načrtujejo tudi postavitev elektrarne na otoku Cresu, pred kratkim pa je Hep od družbe Solvis prevzel tudi elektrarno Sabadin nedaleč od Labina v hrvaški Istri. Prevzeto elektrarno bodo poimenovali Kaštelir.
Celotna investicija v štiri sončne elektrarne, ki bodo prispevale 11,6 megavata (MW) električne energije, znaša 80 milijonov kun (10,8 milijona evrov), je Hep sporočil prek svojih spletnih strani.
Sončni elektrarni na Cresu in Visu bosta prispevali h krepitvi turistične infrastrukture, saj bosta največ elektrike proizvajali takrat, ko je tudi najbolj potrebna, to je med osrednjo turistično sezono, so še zapisali. Med drugim so navedli, da bo zmogljivost elektrarne na Visu 2,2 MW, kar zadostuje za oskrbo z električno energijo približno 1000 gospodinjstev.
Predsednik uprave Javnega podjetja Hrvatska elektroprivreda (Hep) Frane Barbarić je v začetku minulega tedna ob predstavitvi teh načrtov v Zagrebu povedal, da je zagon investicijskega ciklusa v sončne elektrarne del scenarija razvoja obnovljivih virov energije, ki je v skladu s hrvaško energetsko strategijo in smernicami energetsko-klimatske politike EU.
V Hepu načrtujejo, da bodo do leta 2030 uresničili projekte sončnih elektrarn s skupnimi zmogljivostmi 350 MW, kar bo sedemkrat več elektrike, kot je trenutno prispevajo vse sončne elektrarne na Hrvaškem. V prihodnjih petih letih bodo povprečno vlagali po 150 milijonov kun (25,2 milijona evrov) in dobili povprečno 20 MW dodatnih solarnih zmogljivosti letno.
Med drugim je Barbarić omenil, da bodo sončne elektrarne postavili tudi na poslopja Hepa. Načrtujejo, da bodo z vloženimi 13 milijonov kun (1,75 milijona evrov) dobili dodatnih 2,1 MW energije.
Barbarić je napovedal, da poleg vlaganj v sončne vire energije letos načrtujejo tudi začetek izgradnje svoje prve vetrne elektrarne. Načrtujejo tudi nove naložbe v hidroelektrarne, ki so prav tako del investicijskega ciklusa v obnovljive vire energije.
Pričakuje, da bo Hep leta 2030 vodilna družba na Hrvaškem, ko gre za energetsko tranzicijo države.
Poleg sončnih elektrarn Vis in Vrlika Jug v prvem krogu načrtujejo tudi postavitev elektrarne na otoku Cresu, pred kratkim pa je Hep od družbe Solvis prevzel tudi elektrarno Sabadin nedaleč od Labina v hrvaški Istri. Prevzeto elektrarno bodo poimenovali Kaštelir.
Celotna investicija v štiri sončne elektrarne, ki bodo prispevale 11,6 megavata (MW) električne energije, znaša 80 milijonov kun (10,8 milijona evrov), je Hep sporočil prek svojih spletnih strani.
Sončni elektrarni na Cresu in Visu bosta prispevali h krepitvi turistične infrastrukture, saj bosta največ elektrike proizvajali takrat, ko je tudi najbolj potrebna, to je med osrednjo turistično sezono, so še zapisali. Med drugim so navedli, da bo zmogljivost elektrarne na Visu 2,2 MW, kar zadostuje za oskrbo z električno energijo približno 1000 gospodinjstev.
Predsednik uprave Javnega podjetja Hrvatska elektroprivreda (Hep) Frane Barbarić je v začetku minulega tedna ob predstavitvi teh načrtov v Zagrebu povedal, da je zagon investicijskega ciklusa v sončne elektrarne del scenarija razvoja obnovljivih virov energije, ki je v skladu s hrvaško energetsko strategijo in smernicami energetsko-klimatske politike EU.
V Hepu načrtujejo, da bodo do leta 2030 uresničili projekte sončnih elektrarn s skupnimi zmogljivostmi 350 MW, kar bo sedemkrat več elektrike, kot je trenutno prispevajo vse sončne elektrarne na Hrvaškem. V prihodnjih petih letih bodo povprečno vlagali po 150 milijonov kun (25,2 milijona evrov) in dobili povprečno 20 MW dodatnih solarnih zmogljivosti letno.
Med drugim je Barbarić omenil, da bodo sončne elektrarne postavili tudi na poslopja Hepa. Načrtujejo, da bodo z vloženimi 13 milijonov kun (1,75 milijona evrov) dobili dodatnih 2,1 MW energije.
Barbarić je napovedal, da poleg vlaganj v sončne vire energije letos načrtujejo tudi začetek izgradnje svoje prve vetrne elektrarne. Načrtujejo tudi nove naložbe v hidroelektrarne, ki so prav tako del investicijskega ciklusa v obnovljive vire energije.
Pričakuje, da bo Hep leta 2030 vodilna družba na Hrvaškem, ko gre za energetsko tranzicijo države.
Več iz rubrike
Konec vojne ne pomeni hitre obnove preskrbe s plinom
ZDA so postale največje dobaviteljice utekočinjenega plina, na trgu pa ne bi tekmovale z ruskimi dobavami.
Gozdarske prikolice – zanesljivost in moč za profesionalno rabo
Vsakdo, ki se ukvarja z gozdarstvom ali pa je lastnik gozda, ve, da so gozdarske prikolice nepogrešljive.
Zadnje novice
Ne spreglejte
Vstopamo v novo dobo varčevanja? Ta banka ponuja depozit z obrestmi vnaprej
AKTUALNO
Moj spletni priročnik – nepogrešljiv vir informacij za podjetnike
AKTUALNO
Bayerjeva najdražja napaka v zgodovini podjetja
AKTUALNO
Trump je pri napadu na vladavino prava »izjemno hiter in prizadeven«
AKTUALNO