Hrbtenica slovenskega gospodarstva potrebuje državno injekcijo

V današnjem svetovnem gospodarstvu so potrošniki navajeni, da izdelke z vseh koncev sveta vidijo v svojih lokalnih trgovinah. Tudi naše, slovensko gospodarstvo je močno odvisno od zunanje trgovine. Slovenija proizvaja in izvaža predvsem motorna vozila, pohištvo in gospodinjsko električno opremo, farmacevtske izdelke in oblačila, države, kamor največ izvaža, pa so Nemčija, Italija, Hrvaška, Avstrija in Švica.

Zdravstvena kriza je dejavnosti prizadela različno intenzivno, zagotovo pa se bodo morali izvozniki prestrukturirati. Država bi morala priskočiti na pomoč, ki bo usmerjena v sofinanciranje investicij, razvoja in pridobivanja novih poslov, opozarjajo največji slovenski izvozniki.

Če bo vlada ostala samo pri sprejetih urgentnih ukrepih in v nadaljevanju popustila pritiskom sindikatov ter ne bo širšega družbenega konsenza za tako ukrepanje, bo zamujena velika priložnost. Izvozniki se bodo tako težje prilagodili in bodo slej ko prej v težavah. Za hrbtenico, ki je doslej pravzaprav nosila celotno gospodarstvo ali kar družbo, lahko to pomeni nepopravljivo škodo.
 

Farmacevtska industrija je bolj robustna in odporna

Farmacevtska industrija ima specifično dinamiko delovanja, je bolj robustna in odporna na dogajanje na trgu kot nekatere druge industrije. »Za nas kot del Novartisa, velike globalne farmacevtske družbe, so tveganja, tako finančna kot različni tržni pretresi, lažje obvladljiva. To nam po eni strani daje večjo varnost in stabilnost, po drugi pa omogoča vpetost v ključne globalne razvojne trende,« so nam zaupali pri farmacevtski družbi Lek.

V času pandemije so države po vsem svetu začele zapirati svoje meje in sprejemati prepovedi potovanj ter letov in tudi izvoza oziroma uvoza z namenom omejitve širjenja virusa. Farmacevtska industrija in njene logistične operacije morajo v takih okoliščinah dobiti zeleno luč. Le tako lahko namreč nemoteno izpolnjujejo svojo vlogo pri proizvodnji zdravil in oskrbi bolnikov po vsem svetu, saj je to ključnega pomena pri skrbi za zdravje ljudi. Ne nazadnje tudi smernice evropske komisije za upravljanje meja navajajo, da je treba zaščititi zdravje ljudi ter zagotoviti razpoložljivost osnovnega blaga in storitev.

Pri Leku poudarjajo, da v času pandemije na ravni Evropske unije sodelujejo tudi z drugimi farmacevtskimi podjetji ter evropskima združenjema inovativne in generične industrije (EFPIA, MfE), da bi zagotovili nemoteno proizvodnjo in distribucijo zdravil. Proizvodnja življenjsko pomembnih zdravil za bolnike doma in po svetu je trenutno prednostna naloga.

Da je v dani situaciji poleg resnega pristopa k skrbi za zdravje zaposlenih eden ključnih ciljev ustrezna oskrba z zdravili tako na domačem kot drugih trgih, potrjuje tudi farmacevtsko podjetje Krka. »Naša oskrbovalna veriga kljub epidemiji covid-19 poteka nemoteno,« so potrdili. Celotno pot svojih izdelkov obvladujejo z vertikalno integriranim poslovnim modelom, ki se je tudi tokrat izkazal kot pravi.

V Krki so uspešno prebrodili že nekaj globalnih in še več regio­nalnih kriz. So zelo fleksibilni, finančno močni, s stabilnim poslovanjem, razvojno, marketinško in prodajno agresivni, pri financah pa, razmeram primerno – previdni, pravijo.

Številni sprejeti varnostni ukrepi še niso vplivali na pretok blaga in zdravil omenjenih farmacevtskih družb v Sloveniji. Tako še naprej dobavljajo svoje izdelke bolnikom in zdrav­stvenim delavcem po vsem svetu. Primanjkljaja v oskrbi in obsegu zalog ne pričakujejo, zato ne nameravajo zaprositi za državno pomoč ali sredstva iz skladov za brezposelnost. Prav tako ne načrtujejo zmanjšanja števila zaposlenih zaradi nastalih razmer.
 

Kaj pa drugi?

Globalno se bo zgodil večji padec povpraševanja, pravi Rok Barbič, predsednik uprave Stillesa. To pomeni manjši obseg potencialnih poslov, ki jih bo še težje pridobiti. Na nekoliko daljši rok Barbič opozarja na pričakovanja in tudi posredovanje evropskih držav, da se proizvodnja seli in izvaja lokalno. V razmerah, ko države intenzivno subvencionirajo gospodarstvo, bodo takšna pričakovanja močna. Slovenski izvozniki se bodo tako znašli v še bolj zaostrenih razmerah, zato bo treba biti še bolj konkurenčen in prilagodljiv.

»Žal smo pred krizo, povezano s covidom-19, zamudili veliko priložnost, da reformiramo delovnopravno zakonodajo. Škoda bo zato dvojna – podjetja se bodo težje prilagajala zmanjšanemu obsegu poslovanja, po drugi strani pa marsikakšna nova zaposlitev ne bo realizirana zaradi previdnosti delodajalcev. Tako kot drugje po svetu bodo namreč tudi naši podjetniki vse bolj previdni in konservativni pri novem zaposlovanju,« poudarja prvi mož Stillesa.

Malo bolj optimističen je Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma, ki meni, da se po zdravstveni krizi struktura slovenskega gospodarstva ne bo kaj bistveno spremenila. Izvoz bo po njegovem mnenju ostal gonilna sila razvoja, ustvarjene dodane vrednosti, delovnih mest in socialne stabilnosti. Bo pa zelo pomembno, v kakšni kondiciji bo izšel iz teh okoliščin.

Tokrat bodo na to kondicijo močno vplivali ukrepi države, saj ti izvoznikom zagotavljajo konkurenčnost. »Če želimo biti najboljši in ostati hrbtenica slovenskega gospodarstva, morajo biti tudi ukrepi takšni, da bodo to omogočali. Nikakor ne smemo pozabiti, da so naši konkurenti prav tako deležni podpore svojih držav in marsikdo lahko zato pridobi dodatno konkurenčno prednost,« opozarja Drobnič.

Da bo izvoz ostal hrbtenica slovenskega gospodarstva, se strinja tudi Boštjan Gorjup, direktor podjetja BSH Hišni aparati in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. »Vpeti smo v mednarodno okolje, saj je delež izvoza v BDP med najvišjimi v Evropi in zaradi majhnosti slovenskega trga bo izvoz za gos­podarstvo pomemben tudi v prihodnje,« je za Svet kapitala argumentiral Gorjup.

V zadnji različici je na podlagi ankete in aktivnosti GZS prišlo do bistvenih popravkov zakonodaje, ki je zdaj tudi v podporo industriji, in gledano v celoti je slovensko gospodarstvo deležno podobne podpore kot na primer nemško. Vsebuje pa nekaj več administracije.

Zaradi omejitev, postavljenih v zakonu o interventnih ukrepih, nekateri izvozniki vseh ukrepov ne bodo mogli izkoristiti, kar jih seveda ne postavlja ob bok tekmecem v drugih državah. Zaradi tega so pod nenehnim pritiskom iskanja svojih notranjih potencialov in inovativnih pristopov, da vzdržijo pritiske globalne konkurence.

Pri Talumu si želijo »vsaj primerljivih pogojev z našimi konkurenti«, kar pa dostikrat ni poslovna praksa. Računali so zlasti na tretji paket ukrepov države, ki bi morali biti bolj v prid tudi velikim izvoznim podjetjem.
 

Kako se pravilno odzvati ob zmanjšanju izvoza?

Izvozniki so enotni: smo izvozno usmerjeno gospodarstvo in krepitev domače porabe bo odločno premalo. Prioritete so torej v izvoz­nih spodbudah. Druge alternative kot izvoz nimamo, treba pa ga je še bolj diverzificirati, kar bo prineslo ne le nove trge, ampak tudi višjo dodano vrednost naših izdelkov. Do popolnosti moramo izkoriščati bližino razpoložljivih oskrbovalnih verig in jih krepiti ter se ne prepuščati odvisnosti od oskrbe z drugih celin. Oskrbovalne verige so zelo pomembne za ohranjanje statusa močnega izvoznika. Pomembno pa je tudi, da utrjujemo ugled Slovenije kot stabilnega in zanesljivega poslovnega okolja.