Hranilnica Lon ne bo zrasla v banko

Delničarji so se na skupščini seznanili s poslovanjem v letu 2016, v katerem je Hranilnica Lon ustvarila 14.000 evrov dobička, potem ko je imela predlani toliko izgube. Bilančna vsota je ostala na predlanski ravni in konec decembra dosegla 256,37 milijona evrov, izhaja iz lanskoletnega poročila o poslovanju.

Bilančni dobiček za leto 2016 znaša 29.423 evrov in so ga ponovno v celoti prenesli med druge rezerve iz dobička. Pri tej točki so nekateri delničarji, nezadovoljni, ker družba ne ustvarja in ne deli dobička, opozorili na slabo poslovanje, zlasti v primerjavi z ostalim bančnim sektorjem. Med drugim so opozorili na pretirano povečanje stroškov dela in drugih stroškov poslovanja, kot tudi stroškov dokapitalizacije.

Upravi in nadzornikom so očitali, da so napačno pristopili k dokapitalizaciji, ki jo je hranilnica zaradi zahtev bančnega regulatorja zaključila konec januarja, ter oškodovali delničarje. Člani nadzornega sveta so nato dobili razrešnico za delo v lanskem poslovnem letu, uprava pa ne.

Kot je uprava zapisala v poslovnem poročilu, je bilo lansko poslovanje "zaznamovano s strogimi omejitvami na področju kreditiranja, katerih namen je bilo doseganje zahtevane vrednosti količnika kapitalske ustreznosti in izpolnjevanje odredbe Banke Slovenije".

Hranilnica je v zadnji dokapitalizaciji prodajala nove delnice po ceni 99 evrov ter kapital povečala za 1,51 milijona evrov na 5,30 milijona evrov. Količnik celotnega kapitala se je s tem zvišal na 13,63 odstotka, količnik temeljnega kapitala pa na 11,53 odstotka.

Posledica dokapitalizacije je spremenjena lastniška struktura s šestimi delničarji, ki so dosegli kvalificirani delež lastništva nad petimi odstotki. To so Alea Iacta (10,77 odstotka), ki jo posredno prek drugih družb obvladuje Sergej Racman, Stanko Zorec (7,73 odstotka), Otmar Zorn (6,96 odstotka), Anton Kavšek (5,85 odstotka), Goldinar (5,51 odstotka) in Gic gradnje (5,31 odstotka).

Na dnevnem redu ponedeljkove skupščine je bilo tudi glasovanje o spremembi 1225 prednostnih delnic v navadne delnice, kar pa so imetniki prednostnih delnic v ločenem odločanju zavrnili. Odpravili so še omejitev glasovalne pravice na največ 10 odstotkov v osnovnem kapitalu zastopanih glasov ter potrdili možnost novega povečanja osnovnega kapitala družbe v prihodnjih petih letih za do največ 10,6 milijona evrov, a v različici, ki ne predvideva izključitve prednostne pravice obstoječih delničarjev.