HDZ se trudi ovirati preiskovalno komisijo za Agrokor

HDZ je dolgo nasprotovala njeni ustanovitvi, nato pa so jo prisiliti k temu s pogojevanjem imenovanja ustavnih sodnikov. A kmalu so zahtevali njeno ukinitev, pri čemer so se sklicevali na ustavno določilo, po katerem »v primeru, ko se v zvezi z istim primerom sproži sodni postopek, saborska preiskovalna komisija preneha delovati«. Pa tudi če se to ne bo zgodilo, je pritisk javnosti vse hujši. HDZ je poskrbela za to, da je, zahvaljujoč večini, ki jo ima v komisiji, njeno delo videti nesmiselno in celo groteskno.

Nenavadna trojica

To je bilo mogoče videti tudi iz včerajšnjega odloka o prvih pričah, ki naj bi jih zaslišali. Kot v kakšni komediji v duhu črnega humorja (le kam je izginil ded Pantelije?) so bili za priče poklicani Stjepan Mesić (84 let), Josip Manolić (97 let) in Ante Todorić (90 let). Leta morda niso pomembna, vsaj tako se je prepevalo v času njihove mladosti, a kakšno zvezo ima ta trojica s sedanjo afero Agrokor? Res je, Ante Todorić je oče ubežnika in še vedno uradnega lastnika Agrokorja Ivice Todorića, a kako lahko kdo pričakuje, da bo oče, ki mu sploh ni treba pričati, navedel dejstva, ki ne bi bila v prid njegovemu sinu?

Niti poziv Mesiću in Manoliću nima smisla. Res je, da sta bila tako prvi kot drugi krajši čas hrvaška premiera (v letih 1990 in 1991), in to skupaj komaj kakšno leto, a v tistih časih Agrokor sploh še ni obstajal. Ivica Todorić se je začel z gojenjem cvetja ukvarjati davnega leta 1976, njegov silovit vzpon pa se je začel šele leta 1993, ko je prevzel tovarno olja Zvijezda, še zlasti pa leta 1994, ko je prevzel družbe Konzum, Ledo, PIK Vinkovci, Bobis, Tovarno soli Pag …

S takšnim izborom prič in nepotrebnim širjenjem preiskave si HDZ kupuje čas v prepričanju, da bo sčasoma splahnelo zanimanje za to največjo gospodarsko afero in da se bo na koncu vse skupaj tako ali drugače razrešilo. In to brez posledic za vlado Andreja Plenkovića. Tako HDZ kot opozicijo okoliščine nastanka, rasti in propada Agrokorja v resnici še zdaleč ne zanimajo tako, kot jih zanima trenutno dogajanje v zvezi z njegovim »reševanjem«. Plenkovićeva vlada se je s sprejetjem lexa Agrokor pa tudi s poznejšim dopuščanjem vrste sumljivih dejanj, ki so brez dvoma koristila novim posojilodajalcem, hkrati pa imela hude posledice za celotno gospodarstvo, spravila v zelo neugoden položaj. Čeprav so po objavi sporne pogodbe, s katero so propadli koncern izročili v upravljanje mrhovinarskemu skladu Knighthead, pravni strokovnjaki javnost prepričevali, da ni bilo druge možnosti, je očitno, da se je ta sklad silovito okoristil, hkrati pa se s sporno pogodbo zaščitil pred slehernim tveganjem.

Opozicija, Rusi in Todorić na isti strani

Drugi so zaradi tega – tudi največja upnica, ruska Sperbanka – ostali praznih rok. O tem priča parlamentarna razprava, v kateri je opozicija premiera obtožila veleizdaje, hadezejevci pa odgovarjajo: »Sram naj vas bo. Čigave interese zastopate? Interese ruskega kapitala in Sperbanke!« Resda se je opozicija, hote ali nehote, znašla na isti strani z Rusi in Todorićem in nepričakovano dobila podporo predsednice Kolinde Grabar Kitarović, ki meni, da mora preiskovalna komisija nujno proučiti sporno pogodbo.

To pa ne ugaja premieru Plenkoviću, ki meni, da predsednica »ni dovolj seznanjena z dosjejem Agrokor«. Njuni odnosi so že nekaj mesecev daleč od idiličnih, saj so polni vseh mogočih podtikanj, od katerih so najnovejša povezana s predsedničinim obiskom pri Putinu. Šele po vrnitvi predsednice, ki pričakuje, da bodo Rusi pokazali razumevanje v zvezi z Agrokorjem, se je izvedelo, da je neposredno pred njenim obiskom hrvaška ministrica za zunanje zadeve od EU zahtevala, naj jih zaščiti pred »ruskim hibridnim vojskovanjem oziroma širjenjem mitov in dezinformacij«.

Zaradi novonastalih razmer z Agrokorjem zdaj opozicija zahteva odstop premiera. Zahteva je legitimna, a nerealna. Ne le zato, ker ne bodo zbrali potrebnih 76 glasov, saj na manjše stranke ne morejo upati (tem se že od nekaj najbolj izplača ostati ob HDZ), temveč zato, ker niti sami niso pripravljeni na nove volitve. Poleg tega v redkih trenutkih iskrenosti priznavajo, da niti sami ne vedo, kaj naj bi storili z Agrokorjem. Kakor koli že, kar zadeva opozicijo, je lahko Plenković za zdaj povsem miren, ko gre za Agrokor, pa ima celo vrsto vzrokov za zaskrbljenost. Še vedno ni bila sklenjena poravnava, niti odpravljena možnost stečaja. Poleg tega se z najnovejšimi odkritji odpirajo možnosti drugim upnikom, in to v glavnem bankam, da bi lahko zneske, ki dosegajo milijarde evrov, izterjali od države. Plenković najbrž ne bi preživel nobene od teh opcij.