HDZ nadzoruje preiskovalno komisijo Agrokorja

HDZ je pod pritiskom javnosti nejevoljno privolila v preiskovalno komisijo, katere naloga je ugotoviti vse okoliščine, povezane z afero Agrokor. Nato pa se je odločila, da bo prevzela popoln nadzor nad komisijo.
Fotografija: Jure Eržen
Odpri galerijo
Jure Eržen

To je bilo zaznati že na prvem zasedanju, ko je bil »pregled škode« zmanjšan na minimum in so bili kot možne priče zavrnjeni Andrej Plenković, Martina Dalić, Zdravko Marić, Ante Ramljak in Vladimir Šeks. To so prav tisti, ki bi lahko povedali kaj relevantnega o dosedanjih aferah Agrokorja, o sestavljanju »lexa Agrokor«, pa tudi sporazuma o najstarejšem posojilu, s katerim je bil Agrokor dejansko in popolnoma prepuščen upravljanju »mrhovinarskih skladov«.

Opozicija z zvezanimi rokami

Da ima opozicija, ki je najprej vztrajala pri ustanovitvi komisije, zvezane roke, je za Delo potrdil tudi predsednik preiskovalne komisije Orsat Miljenić. »Vladajoči, ki imajo v komisiji večino, lahko povabijo ali zavrnejo katerokoli pričo. V skrajnem primeru lahko v saboru, kjer imajo prav tako večino, komisijo ukinejo ter se pri tem sklicujejo na uredbo, po kateri se delo komisije konča v primeru začetka sodne preiskave,« je povedal Miljenić. Po njegovem ima komisija »kljub premoči HDZ smisel, ker bo javnost iz tega, koga HDZ noče za pričo, sama ugotovila, koliko je stranka vpletena v afero Agrokor«.

Da lahko s selekcijo prič selekcionirajo tudi kontroverznosti, ki so povezane z nastankom, rastjo in zlomom Agrokorja, je bilo jasno na včerajšnji prvi delovni seji. Nikola Grmoja iz Mosta, donedavnega hadezejevega koalicijskega partnerja, ki ga je Plenković prav zaradi Agrokorja vrgel iz vlade, je zahteval pričanje Vladimirja Šeksa. Grmoja je pokazal dokumente, iz katerih je razvidno, da je Agrokor leta 1995 od Zagrebške banke dobil 50 milijonov takratnih nemških mark posojila. Denar so Agrokorju nakazali štiri dni pred sestankom kreditorjev. Posojilo je bilo porabljeno nenamensko. Namesto za nakup koruze so ga porabili v druge namene, kar je potrdil tudi Todorić v intervjuju za Globus leta 1996.

Mostovci so tudi spomnili na ­Šeksovo predsedovanje preiskovalni komisiji v tako imenovani pšenični aferi, v kateri so v še vedno nepojasnjenih okoliščinah izginile blagovne rezerve. Med zaslišanimi je bil takrat tudi Ivica Todorić, vendar proti njemu niso začeli nobenega postopka.

Vladimir Šeks se zagovarja

Ustanovitelj, »patriarh« in trenutno premierov svetovalec Vladimir Šeks je odgovoril, da »je bil seznanjen s temi nezakonitostmi in da jih je posredoval pristojnim institucijam. Kar zadeva pšenično afero, so podali 50 kazenskih ovadb, od katerih se jih je nekaj končalo s pravnomočnimi obsodbami.« Nepovezano z afero Agrokor imajo mostovci Šeksa za najbolj odgovornega pri sklenitvi koalicije med HDZ in HNS, kar v njegovem primeru zelo slabi njihovo argumentacijo. Šeks je seveda pripravljen stopiti pred preiskovalno komisijo, toda ker je ta (oziroma HDZ) odločila drugače, le »kdo je on, da bi zavrnil voljo stranke«.

Več na Delo.si

Več iz rubrike