GZS: S sprejemom PKP2 gospodarstvo dobilo nujno podporo
Z dobro nastavljenimi ukrepi, ki so hitri, enostavni in učinkoviti, lahko Slovenija tudi iz te krize izide kot zmagovalka.
Odpri galerijo
Državni zbor je včeraj sprejel drugi paket interventnih ukrepov za blaženje posledic epidemije novega koronavirusa, ki med drugim prinaša državna jamstva za likvidnostna posojila podjetij v skupnem obsegu dve milijardi evrov. Potrdil je tudi postopno sproščanje ukrepov na sodiščih in v javni upravi.
V Gospodarski zbornici Slovenije menijo, da je z novelo prvega in sprejemom drugega protikoronskega paketa gospodarstvo dobilo nujno potrebno podporo v sedanjih izrednih razmerah.
Kot so zapisali vs sporočilu za javnost pri GZS je novela prvega protikoronskega paketa odpravila nekatere pomanjkljivosti:
"V noveli PKP1 pogrešamo, da ni prišlo do časovnega popravka kritja bolniškega staleža, ostaja namreč da kritje nadomestila obveznega zdravstvenega zavarovanje prevzema proračun šele od 11. aprila naprej in ne od razglasitve epidemije. Ravno tako pogrešamo metodologijo, ki bi pojasnila dodatne omejitve sofinanciranja v novem 20.a členu," so zapisali.
Drugi protikoronski paket prinaša poroštveno shemo za nova bančna posojila, s katero se podjetjem zagotavlja dodatna likvidnost. Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa predvideva oblikovanje jamstvene sheme, s katero bo država jamčila za najem posojil podjetij pri poslovnih bankah.
Banka bo podjetju lahko dala likvidnostno posojilo v višini do 10 odstotkov prihodkov od prodaje v letu 2019, vendar ne bo smelo biti višje od njegovega letnega stroška dela. Posojilo ne bo smelo biti daljše od petih let, sklenjeno bo moralo biti po 12. marcu do 31. decembra letos, namenjeno pa izključno financiranju osnovne dejavnosti podjetja.
Pri posojilih mikro, majhnih in srednjih podjetij bo država jamčila do višine 80 odstotkov glavnice, pri velikih podjetjih pa do 70 odstotkov glavnice. Poroštvo se bo izvršilo tako, da bo banka za unovčeno poroštvo prejela gotovino iz državnega proračuna, lahko pa bo prejela tudi obveznice SID banke ali države. Vendar bo mogoče te obveznice izdati le v primeru soglasja Evropske centralne banke in Banke Slovenije.
"Pozdravljamo odločitev o dvigu višine državnega poroštev na 80 odstotkov za mala in srednje velika podjetja ter na 70 odstotkov za velika podjetja, k čemur smo pozivali v gospodarstvu. Ocenjujemo pa, da je sedanji obseg višine posojil, ki je omejen na 10 odstotkov letnega prometa podjetja, prenizek in ne zagotavlja obsega, ki ga omogoča Evropska komisija vsem članicam in znaša četrtino letne prodaje. Ravno tako menimo, da bo treba umakniti določbo, po kateri se nova posojila po tej shemi izključujejo z interventnim zakonom o odlogu starih posojil, saj to pomeni, da bodo podjetja, ki so zaprosila za moratorij na bančna posojila (po PKP1) omejena pri višini novih posojil (po PKP2), ki jih potrebujejo za ohranitev svoje likvidnosti," menijo v GZS.
Na GZS vlado pozivajo, da nadaljuje s hitrim tempom sprejemanja interventne zakonodaje. "Velika pričakovanja imamo do PKP3, ki se pripravlja z namenom ponovnega zagona podjetij. Pričakujemo, da bodo v njem vključeni popravki drugega paketa, predvsem pa, da bo prinesel skrajšan delovni čas, dodatna sredstva za najbolj prizadete panoge in možnosti odkupa ter zavarovanja terjatev. Z dobro nastavljenimi ukrepi, ki so hitri, enostavni in učinkoviti, lahko Slovenija tudi iz te krize izide kot zmagovalka," menijo v GZS.
Delodajalci, ki bodo v zameno za izplačilo 200 evrov kriznega dodatka svojim zaposlenim, ki v času epidemije delajo, oproščeni plačila pokojninskih prispevkov za te delavce, bodo v primeru izplačevanja nagrad poslovodstvu to pomoč vračati. Če bodo nagradili delavce, pa jim pomoči ne bo treba vračati.
V Gospodarski zbornici Slovenije menijo, da je z novelo prvega in sprejemom drugega protikoronskega paketa gospodarstvo dobilo nujno potrebno podporo v sedanjih izrednih razmerah.
Kot so zapisali vs sporočilu za javnost pri GZS je novela prvega protikoronskega paketa odpravila nekatere pomanjkljivosti:
- razširila je krog upravičenih podjetij do koriščenja ukrepa čakanja na delo, kar je izredno pomembno za ohranitev delovnih mest in likvidnosti prizadetih podjetij
- prav tako po novem omogoča podjetjem, da znotraj enega meseca za 7 poljubnih dni delovno aktivirajo zaposlene, ki so na čakanju, v kolikor imajo zanje delo.
- med ključne ukrepe PKP1, poleg čakanja na delo, sodi razbremenitev delodajalcev vseh pokojninskih prispevkov, kar pozitivno vpliva na poslovanje podjetij
- enako velja za strošek nadomestil zaposlenim zaradi višje sile, ki ga bo za upravičena podjetja pokril proračun.
- PKP1 je dodal še manjkajočo poroštveno shemo za prehodno sprejete moratorije na bančna posojila.
"V noveli PKP1 pogrešamo, da ni prišlo do časovnega popravka kritja bolniškega staleža, ostaja namreč da kritje nadomestila obveznega zdravstvenega zavarovanje prevzema proračun šele od 11. aprila naprej in ne od razglasitve epidemije. Ravno tako pogrešamo metodologijo, ki bi pojasnila dodatne omejitve sofinanciranja v novem 20.a členu," so zapisali.
Drugi protikoronski paket prinaša poroštveno shemo za nova bančna posojila, s katero se podjetjem zagotavlja dodatna likvidnost. Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa predvideva oblikovanje jamstvene sheme, s katero bo država jamčila za najem posojil podjetij pri poslovnih bankah.
Banka bo podjetju lahko dala likvidnostno posojilo v višini do 10 odstotkov prihodkov od prodaje v letu 2019, vendar ne bo smelo biti višje od njegovega letnega stroška dela. Posojilo ne bo smelo biti daljše od petih let, sklenjeno bo moralo biti po 12. marcu do 31. decembra letos, namenjeno pa izključno financiranju osnovne dejavnosti podjetja.
Pri posojilih mikro, majhnih in srednjih podjetij bo država jamčila do višine 80 odstotkov glavnice, pri velikih podjetjih pa do 70 odstotkov glavnice. Poroštvo se bo izvršilo tako, da bo banka za unovčeno poroštvo prejela gotovino iz državnega proračuna, lahko pa bo prejela tudi obveznice SID banke ali države. Vendar bo mogoče te obveznice izdati le v primeru soglasja Evropske centralne banke in Banke Slovenije.
"Pozdravljamo odločitev o dvigu višine državnega poroštev na 80 odstotkov za mala in srednje velika podjetja ter na 70 odstotkov za velika podjetja, k čemur smo pozivali v gospodarstvu. Ocenjujemo pa, da je sedanji obseg višine posojil, ki je omejen na 10 odstotkov letnega prometa podjetja, prenizek in ne zagotavlja obsega, ki ga omogoča Evropska komisija vsem članicam in znaša četrtino letne prodaje. Ravno tako menimo, da bo treba umakniti določbo, po kateri se nova posojila po tej shemi izključujejo z interventnim zakonom o odlogu starih posojil, saj to pomeni, da bodo podjetja, ki so zaprosila za moratorij na bančna posojila (po PKP1) omejena pri višini novih posojil (po PKP2), ki jih potrebujejo za ohranitev svoje likvidnosti," menijo v GZS.
Na GZS vlado pozivajo, da nadaljuje s hitrim tempom sprejemanja interventne zakonodaje. "Velika pričakovanja imamo do PKP3, ki se pripravlja z namenom ponovnega zagona podjetij. Pričakujemo, da bodo v njem vključeni popravki drugega paketa, predvsem pa, da bo prinesel skrajšan delovni čas, dodatna sredstva za najbolj prizadete panoge in možnosti odkupa ter zavarovanja terjatev. Z dobro nastavljenimi ukrepi, ki so hitri, enostavni in učinkoviti, lahko Slovenija tudi iz te krize izide kot zmagovalka," menijo v GZS.
Delodajalci, ki bodo v zameno za izplačilo 200 evrov kriznega dodatka svojim zaposlenim, ki v času epidemije delajo, oproščeni plačila pokojninskih prispevkov za te delavce, bodo v primeru izplačevanja nagrad poslovodstvu to pomoč vračati. Če bodo nagradili delavce, pa jim pomoči ne bo treba vračati.
Več iz rubrike
Joc Pečečnik prijatelju Franciju Pliberšku v spomin
Gradnja skupnosti je bila Francijevo poslanstvo. Verjel je v sodelovanje, izmenjavo idej, znanost in napredek.
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese