GZS: Podjetja potrebujejo do 2 do 4 milijarde evrov
Anketa je pokazala, da ima 93 odstotkov vprašanih resne težave v poslovanju.
Odpri galerijo
Razmere gospodarskih subjektov so vsak dan bolj alarmantne. To potrjuje anketa, ki jo je Gospodarska zbornica Slovenije med mikro, malimi, srednjimi in velikimi podjetji izvedla prejšnji teden. Gospodarstvo za preprečevanje globoke gospodarske in socialne krize po oceni GZS potrebuje paket v vrednosti 2 do 4 milijarde evrov.
Razlogi za padec aktivnosti
Anketa je pokazala, da ima 93 odstotkov gospodarskih subjektov resne težave v poslovanju zaradi zmanjšanega povpraševanju tako na domačem trgu kot iz tujine, sprejetih ukrepov vlade (prepoved blaga in storitev), pretrganih dobaviteljskih verig. 40 odstotkov anketirancev ocenjuje, da se bo zaradi motenj v poslovanju zaradi koronovirusa prihodek v marcu 2020 zmanjšal za več kot 70 odstotkov, 18 odstotkov meni, da se bo znižal vsaj za 50 odstotkov, 18 odstotkov pa, da se bo prodaja v marcu znižala vsaj za 30 odstotkov. Večje težave izpostavljajo mikro in mala podjetja, kjer jih kar polovica ocenjuje, da se jim bo prihodek v marcu 2020 zmanjšal za več kot 70 odstotkov.
Po trenutni oceni več kot polovica anketirancev pričakuje zmanjšan obseg poslovanja za tri do šest mesecev, kar 32 odstotkov pa meni, da bo takšen obseg poslovanja trajal več kot pol leta.
Kot vzroke zmanjšanega obsega poslovanja podjetja najpogosteje navajajo zmanjšano povpraševanje na domačem trgu (kar 61 odstotkov anketiranih) ter sprejete ukrepe vlade, povezane s prepovedjo prodaje proizvodov in storitev neposredno potrošnikom, omejitvami javnega prevoza, zapiranjem šol, vrtcev ... (59 odstotkov anketiranih).
37 odstotkov anketirancev navaja manjši obseg poslovanja zaradi omejitev v drugih državah (karantena, obvezna izolacija, omejitve ali prepoved prehoda mej fizičnih oseb). Dodatno kar 35 odstotkov anketiranih opozarja na težave zaradi zmanjšanega povpraševanja iz tujine. Naštevajo še težave v mednarodnem prometu z vidika prodaje (29 odstotkov) ter nedelovanje verig vrednosti oz. pomanjkanje ključnih dobavnih delov od tujih dobaviteljev (20 odstotkov). Nekatera podjetja poleg tega opozarjajo na pomanjkanje zaščitnih sredstev.
Iz zdravstvene prehajamo v gospodarsko krizo
Dejstvo je, da smo iz zdravstvene krize že prešli v globoko gospodarsko krizo. Po izkušnjah zdravstvena kriza traja okoli 2 in pol meseca. "Če se bo podoben scenarij uresničil v Sloveniji, je pričakovati, da bi epidemijo, ki ogroža zdravje ljudi, lahko prebrodili nekje do sredine maja. Odločitve, ki jih vlada sprejema v teh dneh, pa bodo odločale o tem, kako globoka bo gospodarska kriza, koliko časa bo trajala in kakšna bo posledično socialna kriza," so zapisali v GZS.
Ukrepi, ki jih podjetja najbolj pogrešajo, so poleg tega, da bo država v celoti pokrila strošek dela za zaposlene na čakanju, odloga plačila davčnih obveznosti, ukrepov na finančnem trgu za zagotovitev ustrezne likvidnosti ter ukrepov na trgu dela za čakanje in skrajšani delovni čas tudi ukrepi za večjo fleksibilnost na trgu dela (premeščanje koriščenje ur, dopusti) ter na enem mestu zbrane vse aktualne informacije za podjetja, omogočanje neprekinjenega delovanja verig vrednosti, z zagotovitvijo tekočega pretoka na mejah ter ukrepe na področju zavarovanja terjatev na nekaterih trgih.
Po prvih ocenah GZS bi slovensko gospodarstvo potrebovalo ukrepe v vrednosti dva do štiri milijarde evrov za ohranitev delovanja (ukrepi na področju likvidnosti) in preko tega ohranitev čim večjega števila delovnih mest.
Razlogi za padec aktivnosti
Anketa je pokazala, da ima 93 odstotkov gospodarskih subjektov resne težave v poslovanju zaradi zmanjšanega povpraševanju tako na domačem trgu kot iz tujine, sprejetih ukrepov vlade (prepoved blaga in storitev), pretrganih dobaviteljskih verig. 40 odstotkov anketirancev ocenjuje, da se bo zaradi motenj v poslovanju zaradi koronovirusa prihodek v marcu 2020 zmanjšal za več kot 70 odstotkov, 18 odstotkov meni, da se bo znižal vsaj za 50 odstotkov, 18 odstotkov pa, da se bo prodaja v marcu znižala vsaj za 30 odstotkov. Večje težave izpostavljajo mikro in mala podjetja, kjer jih kar polovica ocenjuje, da se jim bo prihodek v marcu 2020 zmanjšal za več kot 70 odstotkov.
Po trenutni oceni več kot polovica anketirancev pričakuje zmanjšan obseg poslovanja za tri do šest mesecev, kar 32 odstotkov pa meni, da bo takšen obseg poslovanja trajal več kot pol leta.
Kot vzroke zmanjšanega obsega poslovanja podjetja najpogosteje navajajo zmanjšano povpraševanje na domačem trgu (kar 61 odstotkov anketiranih) ter sprejete ukrepe vlade, povezane s prepovedjo prodaje proizvodov in storitev neposredno potrošnikom, omejitvami javnega prevoza, zapiranjem šol, vrtcev ... (59 odstotkov anketiranih).
37 odstotkov anketirancev navaja manjši obseg poslovanja zaradi omejitev v drugih državah (karantena, obvezna izolacija, omejitve ali prepoved prehoda mej fizičnih oseb). Dodatno kar 35 odstotkov anketiranih opozarja na težave zaradi zmanjšanega povpraševanja iz tujine. Naštevajo še težave v mednarodnem prometu z vidika prodaje (29 odstotkov) ter nedelovanje verig vrednosti oz. pomanjkanje ključnih dobavnih delov od tujih dobaviteljev (20 odstotkov). Nekatera podjetja poleg tega opozarjajo na pomanjkanje zaščitnih sredstev.
Iz zdravstvene prehajamo v gospodarsko krizo
Dejstvo je, da smo iz zdravstvene krize že prešli v globoko gospodarsko krizo. Po izkušnjah zdravstvena kriza traja okoli 2 in pol meseca. "Če se bo podoben scenarij uresničil v Sloveniji, je pričakovati, da bi epidemijo, ki ogroža zdravje ljudi, lahko prebrodili nekje do sredine maja. Odločitve, ki jih vlada sprejema v teh dneh, pa bodo odločale o tem, kako globoka bo gospodarska kriza, koliko časa bo trajala in kakšna bo posledično socialna kriza," so zapisali v GZS.
Ukrepi, ki jih podjetja najbolj pogrešajo, so poleg tega, da bo država v celoti pokrila strošek dela za zaposlene na čakanju, odloga plačila davčnih obveznosti, ukrepov na finančnem trgu za zagotovitev ustrezne likvidnosti ter ukrepov na trgu dela za čakanje in skrajšani delovni čas tudi ukrepi za večjo fleksibilnost na trgu dela (premeščanje koriščenje ur, dopusti) ter na enem mestu zbrane vse aktualne informacije za podjetja, omogočanje neprekinjenega delovanja verig vrednosti, z zagotovitvijo tekočega pretoka na mejah ter ukrepe na področju zavarovanja terjatev na nekaterih trgih.
Po prvih ocenah GZS bi slovensko gospodarstvo potrebovalo ukrepe v vrednosti dva do štiri milijarde evrov za ohranitev delovanja (ukrepi na področju likvidnosti) in preko tega ohranitev čim večjega števila delovnih mest.
Kaj vladi predlaga GZS
UKREPI ZA PREŽIVETJE
1. Ukrepi za zagotavljanje finančne stabilnosti in likvidnosti
UKREPI ZA PREŽIVETJE
1. Ukrepi za zagotavljanje finančne stabilnosti in likvidnosti
- a. Odpis plačila prispevkov in davkov za meseca marec in april, in sicer:- v višini 50% podjetjem, ki so jim upadli prihodki za več kot 10%, v višini 100% podjetjem, ki so jim upadli prihodki za več kot 30%.
- b. Moratorij za 12 mesecev za plačilo prispevkov in davkov za maj ob hkratni možnosti 5% popusta za takojšnje plačilo.
- c. Dokapitalizacija SID v višini 1 mrd € za kreditno intervencijo podjetjem v 2020 ter možnostjo zavarovanja na prvem mestu,
- d. Poroštvena shema za terjatve MSP: oblikovanje institucionalne rešitve na ravni države za znižanje kreditnega tveganja in finančne nediscipline pri sekundarnem trgu terjatev z zagotovitvijo likvidnosti in angažiranja zasebnega finančnega sektorja.
- e. Zamrznitev izvršb za obdobje trajanja izrednih razmer.
- f. Povečanje de minimisa na 500.000 €.
- a. Začasen prehod zaposlenih brez čakalne dobe in odpravnine med brezposelne za dobo največ 6 mesecev; osebe dobijo 80% svoje plače (a ne manj, kot je minimalno nadomestilo za čas brezposelnosti); delodajalec se zaveže, da bo najmanj 2/3 iz kvote tako odpuščenih zaposlil nazaj pod enakimi pogoji najkasneje v 6 mesecih.
- b. Uvedba čakanja na delo doma za največ 4 mesece – zaposleni dobivajo 80% plače, od česar delodajalec krije 20%, država pa 80%; zaposleni se je tekom čakanja na poziv delodajalca dolžan vrniti na delo za manjši obseg ur, vendar ne več kot 16 ur na teden.
- c. Skrajšanje delovnega časa za do 16 ur – podjetja dobijo za zaposlenega mesečno subvencijo v višini do 400 €.
- d. Poenostavljen postopek za opravljanje dela na domu – začasno (do 6 mesecev) se upoštevajo le nujni, minimalni pogoji.
- e. 50% povračilo nadomestila za delavce, ki zaradi varovanja otrok niso v delovnem procesu, in bolniški stalež, povzročen zaradi epidemije (preventivna samoizolacija) v breme države.
- f. Nadomestilo stroškov dela za enoosebne družbe in samozaposlene zaradi zaprtja dejavnosti ali zmanjšanega obsega poslovanja v višini od 20% do 80% plače, vendar ne več kot je najvišje denarno nadomestilo.
- a. Priprava projektov za velike javne investicije z usmeritvijo, da jih izpeljejo domači izvajalci.
- b. Poseben program za modernizacijo javne infrastrukture (energetska prenova in obnova stavbnega fonda, podjetniško-industrijske cone …).
- c. Program za poenostavitev v prostorskem urejanju, poslovanju in javnih naročilih.
- d. Oblikovanje javnih in zasebnih investicijskih skladov – vključujoč sredstva pokojninskih skladov – za zasebne in državne investicije (po norveškem in švicarskem vzoru).
- e. Stimulacije za zasebne investicije in poseben program za start-up podjetja.
- f. Program mladi raziskovalec in raziskovalni vavčer.
- g. Okrepitev skladov tveganega kapitala in drugih ukrepov na področju finančnega trga.
- h. Okrepitev olajšav za RR ter nove investicije.
- i. Močna in koordinirana PR kampanja za podporo ukrepom za preživetje in zagon gospodarstva
- j. Oblikovanje posebne strokovno/posvetovalne skupine pri vladi in/ali MGRT za področje gospodarskega razvoja, katere namen je, da kot vrhunski think-tank sooblikuje in podpre krizne in po-krizne razvojne projekte.
Več iz rubrike
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
Razbijamo mite: kako resnično voditi finance podjetja
Ste podjetnik, ki skrbi za finance v podjetju? Če vas zanima, kako do finančne varnosti in uspešnosti, se prijavite na brezplačni webinar Bilance niso finance.