GZS opozarja: Ponovno zaprtje bi državo stalo 800 milijonov evrov

Gospodarska zbornica Slovenije je pripravila izračune finančnih posledic, če bi jeseni prišlo do ponovnega zaprtja države.
Fotografija: Foto: Jure Eržen / Delo
Odpri galerijo
Foto: Jure Eržen / Delo

Že dobro leto je od tega, kar se je pri nas začela epidemija covida-19. Dobršni del tega obdobja smo bili priča drastičnim ukrepom, katerih namen je bil zaustaviti hitro širjenje okužb. Zaradi številnih prepovedi je trpelo gospodarstvo; še posebej določene panoge.
image_alt
Mladi Kitajci se upirajo tradicionalnim dolgim delovnikom

Kljub temu da je cepivo sedaj na voljo, je težko napovedati, kakšna bo situacija jeseni. Negotovost je še večja zaradi širjenja novega seva, delte. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je pripravila pregled nad finančnimi posledicami, ki bi sledile morebitnemu vnovičnemu zaprtju države.
 

Izguba 1,7 milijarde evrov prihodkov, 400 milijonov dodane vrednosti in 2500 delovnih mest


Po besedah pristojnih bi ponovno zaprtje gospodarstva pomenilo izgubo 1,7 milijarde evrov prihodkov, 400 milijonov evrov dodane vrednosti in 2500 delovnih mest. Država bi bila v tem primeru primorana podpreti prizadeto gospodarstvo in javni sektor z 800 milijoni evrov, kar znese 400 evrov na prebivalca.
Bohinj, Foto: Jure Eržen
Bohinj, Foto: Jure Eržen

Kot so povedali na GZS, sicer ukrepi državne pomoči v obliki protikoronskih svežnjev pripomorejo k manjšim posledicam na gospodarstvo. Vendar je, kot poudarjajo, treba upoštevati rastoči javnofinančni primanjkljaj in javni dolg, ki ga bo treba v prihodnje vrniti. Od izbruha epidemije v marcu 2020 do maja 2021 je država za podporne ukrepe namenila že 10 odstotkov bruto domačega proizvoda, opozarjajo.
 

Glavnino škode bi utrpeli gostinci, nastanitveni sektor ter ponudniki športnih, kulturnih in razvedrilnih dejavnosti


Ob pripravi ocene so na GZS upoštevali stanje v preteklih mesecih ter povezavo med zajezitvenimi ukrepi in gospodarskimi sektorji, pripravljenost države za kritje ekonomske škode in prilagoditev gospodarskih subjektov in gospodinjstev na spreminjajoče se ukrepe.
image_alt
Podkast: Vojko Golmajer - kakšen je danski pristop k poslu

Če bi torej prišlo do vnovičnega zaprtja države, bi glavnino škode utrpeli gostinski, nastanitveni sektor, ponudniki športnih, kulturnih in razvedrilnih dejavnosti ter organizatorji večjih poslovnih dogodkov (kongresov, sejmov). Precej prizadete bi bile tudi osebne storitve, izobraževanje, ponudniki javnega prometa ter trgovine s trajnimi proizvodi.
 

Več iz rubrike

Komentarji: