GZS opozarja: Ponovno zaprtje bi državo stalo 800 milijonov evrov
Gospodarska zbornica Slovenije je pripravila izračune finančnih posledic, če bi jeseni prišlo do ponovnega zaprtja države.
Odpri galerijo
Že dobro leto je od tega, kar se je pri nas začela epidemija covida-19. Dobršni del tega obdobja smo bili priča drastičnim ukrepom, katerih namen je bil zaustaviti hitro širjenje okužb. Zaradi številnih prepovedi je trpelo gospodarstvo; še posebej določene panoge.
Kljub temu da je cepivo sedaj na voljo, je težko napovedati, kakšna bo situacija jeseni. Negotovost je še večja zaradi širjenja novega seva, delte. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je pripravila pregled nad finančnimi posledicami, ki bi sledile morebitnemu vnovičnemu zaprtju države.
Po besedah pristojnih bi ponovno zaprtje gospodarstva pomenilo izgubo 1,7 milijarde evrov prihodkov, 400 milijonov evrov dodane vrednosti in 2500 delovnih mest. Država bi bila v tem primeru primorana podpreti prizadeto gospodarstvo in javni sektor z 800 milijoni evrov, kar znese 400 evrov na prebivalca.
Kot so povedali na GZS, sicer ukrepi državne pomoči v obliki protikoronskih svežnjev pripomorejo k manjšim posledicam na gospodarstvo. Vendar je, kot poudarjajo, treba upoštevati rastoči javnofinančni primanjkljaj in javni dolg, ki ga bo treba v prihodnje vrniti. Od izbruha epidemije v marcu 2020 do maja 2021 je država za podporne ukrepe namenila že 10 odstotkov bruto domačega proizvoda, opozarjajo.
Ob pripravi ocene so na GZS upoštevali stanje v preteklih mesecih ter povezavo med zajezitvenimi ukrepi in gospodarskimi sektorji, pripravljenost države za kritje ekonomske škode in prilagoditev gospodarskih subjektov in gospodinjstev na spreminjajoče se ukrepe.
Če bi torej prišlo do vnovičnega zaprtja države, bi glavnino škode utrpeli gostinski, nastanitveni sektor, ponudniki športnih, kulturnih in razvedrilnih dejavnosti ter organizatorji večjih poslovnih dogodkov (kongresov, sejmov). Precej prizadete bi bile tudi osebne storitve, izobraževanje, ponudniki javnega prometa ter trgovine s trajnimi proizvodi.
Kljub temu da je cepivo sedaj na voljo, je težko napovedati, kakšna bo situacija jeseni. Negotovost je še večja zaradi širjenja novega seva, delte. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je pripravila pregled nad finančnimi posledicami, ki bi sledile morebitnemu vnovičnemu zaprtju države.
Izguba 1,7 milijarde evrov prihodkov, 400 milijonov dodane vrednosti in 2500 delovnih mest
Po besedah pristojnih bi ponovno zaprtje gospodarstva pomenilo izgubo 1,7 milijarde evrov prihodkov, 400 milijonov evrov dodane vrednosti in 2500 delovnih mest. Država bi bila v tem primeru primorana podpreti prizadeto gospodarstvo in javni sektor z 800 milijoni evrov, kar znese 400 evrov na prebivalca.
Kot so povedali na GZS, sicer ukrepi državne pomoči v obliki protikoronskih svežnjev pripomorejo k manjšim posledicam na gospodarstvo. Vendar je, kot poudarjajo, treba upoštevati rastoči javnofinančni primanjkljaj in javni dolg, ki ga bo treba v prihodnje vrniti. Od izbruha epidemije v marcu 2020 do maja 2021 je država za podporne ukrepe namenila že 10 odstotkov bruto domačega proizvoda, opozarjajo.
Glavnino škode bi utrpeli gostinci, nastanitveni sektor ter ponudniki športnih, kulturnih in razvedrilnih dejavnosti
Ob pripravi ocene so na GZS upoštevali stanje v preteklih mesecih ter povezavo med zajezitvenimi ukrepi in gospodarskimi sektorji, pripravljenost države za kritje ekonomske škode in prilagoditev gospodarskih subjektov in gospodinjstev na spreminjajoče se ukrepe.
Če bi torej prišlo do vnovičnega zaprtja države, bi glavnino škode utrpeli gostinski, nastanitveni sektor, ponudniki športnih, kulturnih in razvedrilnih dejavnosti ter organizatorji večjih poslovnih dogodkov (kongresov, sejmov). Precej prizadete bi bile tudi osebne storitve, izobraževanje, ponudniki javnega prometa ter trgovine s trajnimi proizvodi.
Več iz rubrike
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
Razbijamo mite: kako resnično voditi finance podjetja
Ste podjetnik, ki skrbi za finance v podjetju? Če vas zanima, kako do finančne varnosti in uspešnosti, se prijavite na brezplačni webinar Bilance niso finance.