GZS: Dvig minimalne plače da, a sorazmeren

V okviru socialnega dialoga zagotovimo pogoje, ki bodo vzdržni in razvojno naravnani, tako preko minimalne plače kot tudi sistemsko potrebnih sprememb na področju trga dela.

Slovenija je kot 70-odstotna izvoznica s svojim gospodarstvom močno vpeta v mednarodne tokove, zato je življenjsko odvisna od svoje konkurenčnosti. Vsaka sprememba na bolje utrjuje položaj gospodarstva in posledično povečuje varnost in kakovost življenja v Sloveniji. In obratno - elementi, pri katerih negativno odstopamo od evropskega povprečja, se neposredno odražajo v manjši konkurenčnosti in nižji kakovosti življenja.

Minimalna plača je eden od elementov v mozaiku konkurenčnosti.

Gospodarska zbornica Slovenije poudari, da v tem trenutku ni nobene potrebe po visokem dvigu minimalne plače, saj trg deluje - povprečne plače rastejo (lani 2,6%, ocena za letos je 3,6%), zaposlenost se povečuje, delež zaposlenih z minimalno plačo pada (lani za 15%).

Nesorazmeren dvig minimalne plače lahko ob trenutnih sindikalnih zahtevah povzroči stampedo, saj je treba v podjetjih ohranjati plačna razmerja. To lahko zaustavi pozitivne gospodarske trende.

V strukturi stroškov je v Sloveniji delež plač glede na mednarodno konkurenco previsok in ga moramo postopno zniževati – ne preko zniževanja plač, temveč njihove zmerne rasti ob hitrejši rasti produktivnosti.

"Predlagan skok za 4,7 % pri minimalni plači, kot ga je predlagal MDDSZ, bistveno odstopa od dosedanjega usklajevanja z inflacijo. Ta je lani znašala 1,7 %, kar je povsem razumljiv dvig minimalne plače. Tak dvig, ki ohranja realno vrednost minimalne plače, bi podprli tudi na GZS."

GZS zapiše:

• Neto prejemek pri minimalni plači znaša 840 EUR mesečno ter vključuje poleg minimalne plače še nadomestilo za prevoz in malico ter minimalni regres, ki je zakonsko obvezen. To je 37 % nad pragom revščine in 23 % nad minimalnimi življenjskimi stroški. Minimalna plača skupaj z ostalimi prejemki, do katerih so zaposleni upravičeni, že sedaj bistveno presega prag tveganja revščine.
• Slovenija je že sedaj na prvem mestu v EU po razmerju oz. majhnosti razlike med višino minimalne in povprečne plače. Medtem ko je evropsko povprečje pri 43 % povprečne plače, je v Sloveniji 50,8 %, po predlogu MDDSZ bi se povišalo celo na 52,5 %. S tako visoko minimalno plačo država delovno-intenzivnim panogam, kot so lesna, tekstilna ipd. in tam zaposlenim delavcem sporoča, da za njih v Sloveniji ni prostora.
• Število zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo, se že nekaj let znižuje. Leta 2013 je bilo teh zaposlenih 50.000, sedaj le še okoli 33 tisoč. To pomeni, da trg dela deluje, saj se plače povečujejo ob hkratnem upadanju brezposelnosti (6,2 % anketna). Na GZS ugotavljamo, da konjunktura v Sloveniji po eni strani vpliva na zviševanje povprečne plače, ki je lani znašala 1.620 EUR bruto, ter po drugi na zniževanje števila prejemnikov minimalne plače. Oboje je pozitivno.Če trg deluje, ni potrebe po vladnih posegih v pozitiven proces.
• Od leta 2010 se je minimalna plača povečala za 35 %, medtem ko so se:- cene za 11 %, - povprečna realna bruto plača za 5 %, - zaposlenost je nižja za 1 %, - BDP pa je realno višji za 2,4 %. Minimalna plača se je tako znatno okrepila napram vsem tem vrednostim, ki se omenjajo kot indikatorji pri usklajevanju minimalne plače. Inflacija je lani znašala 1,7 %, kar je povsem razumljiv in sprejemljiv dvig minimalne plače. Dosedanja praksa dviga minimalne plače je bila usklajevanje z inflacijo. Dvig v višini inflacije, ki ohranja realno vrednost minimalne plače, podpira tudi GZS.
• Dvigu minimalne plače praviloma sledijo tudi ostale plače zaradi ohranjanja razmerja.