Gradnja največje žage v Sloveniji

Družba BSW je Slovenijo za 40-milijonsko investicijo izbrala z razlogom, so poudarili predstavniki škotskega družinskega podjetja, ki bo predvidoma septembra na Gomilskem začelo z gradnjo največje žage v Sloveniji. Potencial slovenske lesnopredelovalne industrije ocenjujejo visoko in obljubljajo trajnostni razvoj.
Fotografija: Tadej Regent
Odpri galerijo
Tadej Regent

BSW Timber je po besedah glavnega izvršnega direktorja Tonyja Hackneyja škotsko družinsko podjetje z dolgoletno tradicijo v lesnopredelovalni industriji. V Evropi imajo sedem proizvodnih lokacij, zaposlujejo več kot 1300 ljudi in letno ustvarijo več kot 300 milijonov funtov prihodkov.

Z investicijami v tujini imajo precej izkušenj, v primernost Slovenije za takšno naložbo pa jih je po besedah predsednika upravnega odbora BSW Martina Gala prepričalo več dejavnikov. Eden ključnih je visoka kakovost lesa, ki v povezavi z dobro delovno silo in spodbudno vladno politiko predstavlja zelo dobro osnovo za uspešen razvoj.

Kot je na novinarski konferenci v prostorih Lesnopredelovalnega centra Gomilsko pojasnil izvršni direktor za komercialo Alex Brownlie, bodo z gradnjo po potrditvi občinskega prostorskega načrta in spremembi gradbenega dovoljenja predvidoma začeli septembra 2018. Visokotehnološki lesnopredelovalni center vključuje največjo žago v Sloveniji s kapaciteto razreza 300.000 kubičnih metrov lesa letno. Zagon proizvodnje je predviden za začetek leta 2020, že prihodnje leto pa bo BSW odkupoval les od slovenskih žag.

Celotna investicija, ki bo po napovedih prinesla skupno 170 novih delovnih mest, obsega proizvodne komplekse na treh lokacijah. Poleg centra na Gomilskem načrtujejo še peletarno in kogeneracijo na lesno biomaso v Šoštanju ter proizvodnjo palet in lesene embalaže v Letušu.

Lesnopredelovalni center po besedah ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki opravlja tekoče posle, Zdravka Počivalška predstavlja pomemben kamenček v mozaiku akcijskega načrta za povečanje konkurenčnosti slovenske lesnopredelovalne industrije. Na tem področju je še veliko prostora za izboljšave, saj v Sloveniji po ministrovih besedah še vedno posekamo premalo. "Tudi zato, ker že dolgo čakamo žago, ki bi zmogla več - več predelati in več prodati," je poudaril.

Ob tem je zavrnil očitke slovenskih žagarjev, ki investiciji nasprotujejo, saj da bodo zaradi nje delo izgubili številni manjši žagarji. "Žaga, ki bo stala tu, je priložnost za vse. Manjši žagarji bodo morali najti nove načine za dvig dodane vrednosti, pri čemer jim ministrstvo pomaga in jim bo tudi v bodoče," je dejal. Vlada je lesarskim podjetjem po njegovih besedah doslej dodelila več kot deset milijonov evrov nepovratnih sredstev, skupno jih je za ta namen predvidenih še 17,5 milijona evrov.

Z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki opravlja tekoče posle, Dejanom Židanom sta se zavzela tudi za zmanjšanje količine lesa, ki ga izvozimo v tujino. "Vsi napori, povezani z gozdom, obrodijo sad samo, če les v čim večji meri obdelamo doma," je prepričan Židan, ki je ob tem izpostavil pomen ustvarjanja dobrih pogojev za investicije.

Za boljši izkoristek potenciala slovenskih gozdov se je zavzel tudi premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar. Les po njegovih besedah predstavlja prihodnost, lesnopredelovalno industrijo pa je treba vključiti v postopek digitalizacije. Po njegovih besedah bi morala država na kratki rok pomagati domačim žagarjem, da bodo postali konkurenčni. "Na cedilu ne smemo pustiti nikogar, ki želi delati z lesom. Treba pa je vedeti, kako razvijati naše panoge v pravo smer, da bo Slovenija razvojna usmerjena," je dejal Cerar.

Vlada je leta 2012 sprejela akcijski načrt z naslovom Les je lep, ki predstavlja osnovni strateški dokument za promocijo in podporo slovenski lesnopredelovalni panogi. Hackney, Brownlie, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije in član uprave Petrola Rok Vodnik so danes podpisali memorandum, s katerim so se zavezali k investiciji v lesnopredelovalni center tudi kot prispevku k uresničevanju akcijskega načrta.

Več iz te teme:

Več iz rubrike

aktualno

Višina pokojnine in trenutno stanje na področju upokojevanja

Kakšen je položaj žensk na trgu dela in ob upokojevanju in zakaj je pomembno, da o upokojitvi razmišljamo pravočasno?

aktualno

Mikrobiologinja Maja Rupnik: Lahko da bo covid-20 še bolj nevaren

Vodja oddelka za mikrobiološke raziskave v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Maja Rupnik meni, da bo po letošnji zimi prišel nov val okužb z novim koronavirusom še naslednj…

aktualno

Michelinov chef lani nabral pol milijona evrov; Se letos obeta rekord?

V začetku novembra bo že drugo leto zapored v Italiji potekal kulinarični dogodek v znamenju tartufov. Odvijala se bo tudi dražba za najboljši tartuf.

aktualno

Mesto, ki mu je pandemija vzela sijaj

Pandemija je ustavila diamantno industrijo v Suratu, kjer delavci pravijo, da so se jim plače prepolovile. Čeprav so tovarne zdaj odprte, je proizvodna zmogljivost občutno okleščena.

Komentarji: