Gradbeni zakon gre v parlament

Vlada je danes sprejela dva izmed trojice zakonov s področja gradnje in urejanja prostora, namreč predlog gradbenega zakona in zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti.

Gradbeni zakon, ki bo nadomestil sedanji zakon o graditvi objektov, to področje ureja povsem na novo. Prinaša vrsto bistvenih novosti, pokriva pa večje področje gradenj, več objektov in gradbene posege in objekte, ne glede na njihovo povezanost s tlemi. Če ga bo parlament sprejel v predlaganem besedilu, bo olajšal pogoje za določene gradnje: za odstranitev objektov ne bo več zahteval gradbenega dovoljenja, prav tako to ne bo potrebno več za začasne objekte, namenjene prireditvam in sezonski uporabi, in za manjše rekonstrukcije. Obvezno bo nezavezujoče podajanje informacij, svetovanja in pomoči investitorju. Investitorjem bo v spodbudo možnost, da pridobijo predodločbo, ki zavezuje v naknadnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja, in zagotavlja večjo investicijsko in pravno varnost. Podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja bo bolj strnjena in posredno formalno manj zahtevna dokumentacija. Na voljo bo tudi skrajšan postopek izdaje gradbenega dovoljenja, postopki dovoljevanja pa bodo lahko elektronski.

Občine bodo dobile pri izdaji dovoljenj večjo vlogo, saj bo njihovo mnenje obvezno. Gradnje, za katere ne bo potrebno gradbeno dovoljenje, bodo temeljiteje nadzorovane, to nalogo bodo imele občinske inšpekcije. Postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja se združita tako, da bo izdano enotno gradbeno dovoljenje z utemeljitvijo, ki bo zadostila tako okoljskim, kot gradbenim predpisom. V ta postopek bo močneje vključena javnost, povečuje se vloga in odgovornost udeležencev, kot tudi gradbene inšpekcije in drugih pristojnih inšpekcij. Uporabno dovoljenje bo moč pridobiti brez tehničnega pregleda, na podlagi izjav, po izdaji uporabnega dovoljenja bodo pristojne službe samodejno evidentirale objekt.

Zakon bo urejal tudi črne gradnje. V prehodnem obdobju petih let bo mogoče legalizirati starejše objekte, ki so neproblematične nelegalne gradnje. Objekti ne bodo več razumljeni kot neskladni, če bo šlo le za manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja. V postopku dovoljevanja investitor ne bo več potreboval soglasij, ampak zgolj mnenja, kar bo prav tako pospešilo pridobitev dovoljenja.

Zakon, kot ga predlaga vlada, bo imel tudi pomembne finančne posledice. Pozitivne v večini iz naslova legalizacije obstoječih objektov (v državnega in občinske proračune se bo stekalo nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo ter komunalni prispevek), po drugi strani pa bodo izdatki večji na račun stroškov nadzora, inšpekcije, večjega obsega uradniškega dela in postopkov. A kot pričakuje predlagatelj zakona, ministrstvo za okolje in prostor, bodo pozitivni učinki močno pretehtali negativne.