Gospodarstvo v ZDA tone, a proizvajalci orožja si manejo roke

Gospodarstvo v ZDA se je sesulo. Mednarodna pandemija, ki je (po uradnih podatkih) zahtevala življenja skoraj 100.000 Američanov, je prav tako prinesla približno 39 milijonov vlog za podporo za brezposelnost. Kljub temu pa posel cveti v nenavadni industriji - proizvajalci orožja so zaposleni bolj kot kadar koli prej in iščejo več deset tisoč novih delavcev.

Northrop Grumman je sporočil, da namerava letos zaposliti do 10.000 novih delavcev. Letalske družbe so še posebej močno prizadete, saj se je število ljudi, ki letijo na komercialnih letalih, zmanjšalo. Raytheon, ki dobavlja dele civilnim proizvajalcem letal, je izgubil veliko poslov, vendar kljub temu še vedno oglašuje dva tisoč novih delovnih mest v svojem vojaškem oddelku.

Boeing, ki je preživel peklensko leto 2019 zaradi odmevnih večkratnih strmoglavljenj svojih letal 737 MAX-8, namerava odpustiti deset odstotkov svojega osebja, saj letalske družbe napovedujejo dolg in trajen padec letalskih potovanj. V svojih oddelkih za obrambo, obveščevalne dejavnosti in kibernetsko varnost pa želi zaposliti na stotine novih delavcev.

Tudi Lockheed Martin je nedavno sporočil, da »aktivno zaposluje« in razpisal več kot 4600 delovnih mest, poleg 2365 novih zaposlenih, ki so jih v ekipo sprejeli od začetka karantene. Največji svetovni trgovec z orožjem se opisuje zgolj kot podjetje, ki se »v glavnem ukvarja z raziskavami, oblikovanjem, razvojem, proizvodnjo, integracijo in vzdrževanjem naprednih tehnoloških sistemov, izdelkov in storitev«. Besede, kot so »orožje«, »vojna« ali »bomba«, se na njihovi spletni strani ne pojavijo.
 

Zakaj vojaško-industrijski kompleks cveti, medtem ko Amerika trpi?

V Washingtonu so na seznam prednostnih nalog postavili korenito prenovo vojske, ki jo želijo končati v dvakrat krajšem času. Proizvajalce orožja so označili celo kot »osnovne storitve« med pandemijo,  da lahko vojska nadaljuje z delom.



Februarja je Pentagon za leto 2021 zahteval proračun v višini 705 milijard ameriških dolarjev in razkril, da se bo začel pripravljati na vojno s Kitajsko in Rusijo. Pentagon navaja, da se bo »da bodo večji poudarek namenili novi vrsti orožja, ki bi ga lahko uporabili za boj z jedrskimi velikani, kot sta Rusija in Kitajska«. Poleg tega namerava pridobiti »naprednejše sisteme vrhunskega orožja, ki zagotavljajo večji doseg, povečano smrtnost in samodejno ciljanje na enakovredne grožnje v bolj spornem okolju«. Prejšnji mesec je vojno letalstvo naročilo Raytheonu, naj razvije in zgradi nov jedrski izstrelek.

Medtem, ko je predsednik Trump zvišal vojaški proračun, je hkrati zmanjšal sredstva za Center za nadzor bolezni in Svetovno zdravstveno organizacijo, ki je morda edini mednarodni organ, ki lahko omeji širjenje virusa. Za razliko od drugih držav, ki se s pandemijo spopadajo dobro, retorika iz Bele hiše obravnava virus kot sovražnika, s katerim se je treba boriti, in ne kot na skupno prizadevanje, v katerega se morajo vključiti vsi v družbi. Namesto da bi kupila zaščitno opremo in razvila komplete za testiranje na virus kot ostale države, vlada ZDA naroča vojaške prelete.

Zaradi pandemije se mnogi sprašujejo, ali ogromen vojaški proračun resnično zagotavlja varnejšo državo in ali ga nebi bilo bolje porabiti za zdravstvo, izobraževanje in druge programe. Vendar se zdi, da o tem vprašanju niso razpravljali znotraj Bele hiše, kjer kot prioritetno nalogo vidijo - proizvodnjo orožja.