Gimnazija dobila sodobno strojno učilnico-delavnico

Gimnazija Jurija Vege Idrija je dobila sodobno strojno učilnico za strojnike in mehatronike, ki jih potrebuje uspešno idrijsko gospodarstvo, pa tudi za oplemenitev gimnazijskega programa. Dokončanje šolanja pomeni zagotovljeno zaposlitev.

Učilnico je s stroji opremil koncern Kolektor z 200.000 evrov vredno naložbo, ki so jo z gimnazijo izpeljali v zadnjem letu dni. »Pomembno je, da ne gre zgolj za učne procese, temveč bodo lahko dijaki naredili izdelke in jih morda celo prodajali,« je povedal član uprave Kolektorja Valter Leban. Kadrovske potrebe idrijskega koncerna presegajo tako lokalne kot tudi slovenske zmožnosti, vendar poudarja: »Z domačim kadrom imamo zelo dobre izkušnje, zato spodbujamo takšno izobraževanje. Toda tovrstnih kadrov je premalo za naše potrebe.« Kolektor s svojo rastjo doma in po svetu potrebuje približno stotnijo novih delavcev na leto od četrte stopnje pa vse do doktorjev znanosti.

Ob tem je Leban včeraj še opozoril, da deficitarnost nekaterih poklicev ostaja dolgoletna slovenska težava, ki jo najbolj občutijo v gospodarstvu. Vsaj malce ga je pomirila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič, ki je pojasnila, da ministrstvo namenja 30 milijonov evrov za projekte izobraževanja učiteljev v podjetjih in uvajanje vajeništva. »Sistemsko moramo spodbujati, da se trg dela in izobraževanje povežeta. Podpirali bomo izvajanje vseh učnih programov, tudi če bo dijakov manj,« je dejala.

ni podpisa

Dijaki odnesejo nekaj več

Idrijska gimnazija ima zaradi nekdanjih rudarskih potreb mesta častitljivo zgodovino, saj je prav zaradi naravoslovne naravnanosti postala prva slovenska realka. Kakovost izobraževanja je ustanova obdržala in širila program. Tako šolo danes poleg 188 gimnazijcev obiskuje še 87 dijakov strojnotehniške smeri in 38 dijakov triletnega programa mehatronik operater. »Tehnologijo, ki jo imamo zdaj na voljo, lahko uporabimo ne samo na dveh programih, temveč tudi z gimnazijci in jih navdušujemo za tehnične poklice, ki jih industrija potrebuje,« je napovedala ravnateljica gimnazijeKarmen Vidmar, ki poudarja nadgradnjo ustanove po letu 2005, ko je s Kolektorjem začela orati ledino z uvajanjem laboratorijskih vaj v gimnazijski program in ga nato dopolnila še s počitniškim delom za nadarjene v razvojnih laboratorijih. »Vse v težnji popularizacije naravoslovja in tehnike med mladimi. Želimo si, da bi se odločali za tovrstne poklice in se zaposlovali v domačih podjetjih in s svojim znanjem prispevali k napredku podjetij in kraja,« pravi Vidmarjeva.

Poleg omenjenih strokovnih programov v zgodovini Gimnazije Jurija Vege ne gre prezreti vzgojiteljske šole, ki je delovala do leta 1988, in poskusa delovanja čipkarske šole kot poklicnega, triletnega izobraževanja ob koncu 90. let. Čeprav je bil poskus kot del javnega šolstva neuspešen, danes čipkarska šola deluje v okviru gimnazije kot njena enota in s svojim delovanjem ohranja znanje izdelovanja tradicionalne čipke in skrbi za njen razvoj.