Francija želi do leta 2040 prepovedati prodajo avtomobilov z bencinskimi in dizelskimi motorji

Francija namerava do leta 2040 prepovedati prodajo vseh avtomobilov z bencinskimi in dizelskimi motorji, je na današnji novinarski konferenci napovedal novi okoljski minister Nicolas Hulot. Načrt je del prizadevanj francoskega predsednika Emmanuela Macrona za Francijo kot brezogljično državo do leta 2050.
Fotografija: Pixabay
Odpri galerijo
Pixabay

Hulot je po poročanju britanskega časnika The Telegraph uvedbo prepovedi napovedal za obdobje "od zdaj do leta 2040". Državljanom bodo v tem času na voljo finančne spodbude za zamenjavo starih vozil, je povedal minister, ki podrobnosti glede tega sicer ni razkril.

Je pa navedel primer "evropskega proizvajalca", ki se je po njegovih besedah že odločil za ta ključni korak. Po navedbah časnika je imel v mislih Volvo, ki je v sredo naznanil, da bo od leta 2019 izdeloval izključno električna in hibridna vozila.

S tem je postal prvi večji avtomobilski proizvajalec, ki se bo povsem odpovedal motorjem z notranjim izgorevanjem. So pa tudi številni drugi napovedali postopne ukrepe v smeri čim večje elektrifikacije voznega parka.

"Rešitve so na dlani; avtomobilski proizvajalci imajo v svojih rokah sredstva za izpolnitev te obljube," je dejal Hulot, ki je ukrep predstavil v povezavi s skrbjo za javno zdravje.

O popolni prepovedi vozil z motorji z notranjim izgorevanjem sicer razmišljajo tudi druge države. Nemčija in Indija jo želita uvesti do leta 2030, Nizozemska in Norveška pa še pet let prej. Vendar je Francija prva država, ki je prepoved dejansko napovedala.

Po navedbah agencij sicer ni povsem jasno, ali je imel Hulot v mislih tudi prepoved vozil, ki jih običajni motorji poganjajo le delno, preostalo moč pa črpajo iz drugih virov.

Minister je ob tem napovedal tudi, da bo Francija do leta 2022 v celoti prenehala pridobivati električno energijo s kurjenjem premoga. Delež tako pridobljene elektrike je trenutno pri petih odstotkih.

Zmanjšati želijo tudi delež elektrike, pridobljen z jedrskimi elektrarnami, iz trenutnih 75 na 50 odstotkov do leta 2025.

Več iz rubrike