Francija: Povečanje minimalne plače, večje koncesije

"Želimo si Francijo, v kateri bo moč živeti častno od sadov lastnega dela," je dejal v nagovoru narodu, ki je namenjen pomiritvi protestov rumenih jopičev.

• Kot je obljubil Macron, naj bi se francoska minimalna plača v prihodnjem letu povečala za 100 evrov mesečno, vendar podjetja za to povečanje ne bodo obremenjena.
• V zvezi z nadurami je  napovedal, da nadure ne bodo obdavčene in da zanje ne bo potrebno plačati socialnih prispevkov.

Dodal je še, da razume, da so lahko nekatere prizadele njegove izjave v preteklosti. Ob tem je izpostavil, da so protesti, večinoma tistih z nizkimi dohodki v manjših mestih in vaških okoljih, poledica dolgotrajnih težav. "Njihova stiska ni od včeraj (...) To je 40 let stiske, ki je sedaj prišla na površje," je še dejal.

V svojem 13-minutnem govoru je tudi dejal, da razglaša "izredne razmere na področju sociale in gospodarstva".

• Napovedal je tudi, da napovedano zvišanje davkov na pokojnine ne bo veljalo za tiste s prihodki, ki so manjši od 2000 evrov. Prav tako bodo lahko podjetja, ki si bodo to lahko privoščila, zaposlenim ob koncu leta izplačala dodatni bonus, ki ne bo obdavčen, zanje pa tudi ne bo potrebno plačilo socialnih prispevkov.

Francoski predsednik se doslej javno ni odzval na proteste. To poslanstvo je vse do danes zaupal premierju Edouradu Philippeju. Prav zaradi tega so postajale glasnejše zahteve po odgovorih od samega Macrona.

Prav tako obstaja možnost, da koncesije, na katere sta sedaj pripravljena francoska vlada in predsednik države, ne bodo več zadovoljile protestnikov. Zahteve rumenih jopičev so se medtem še povečale, med drugim zahtevajo več neposredne demokracije. Pojavili so se tudi že pozivi k novim protestom, ki naj bi bili to soboto.

Francija je bila minulo soboto ponovno prizorišče novih protestov rumenih jopičev, ki se jih je udeležilo okoli 136.000 ljudi, od tega 10.000 v Parizu. Znova je prišlo do nasilja in uporabe solzivca in vodnih topov proti protestnikom, a je bilo nasilja veliko manj kot prejšnjo soboto. Največ izgredov je bilo v Parizu, kjer so nekateri protestniki sežigali vozila in razbijali izložbe. Do spopadov med protestniki in policijo je prišlo tudi v drugih mestih, med drugim v Marseillu, Bordeauxu, Lyonu in Toulousu.

Po oceni številnih so protesti rumenih jopičev v Franciji najhujša kriza v državi, odkar je Macron prevzel položaj predsednika države.

Začeli so se sredi novembra zaradi napovedanega zvišanja trošarin na gorivo. Prav zaradi protestov se je nato vlada odločila, da povišanja ne bo, zahteve protestnikov pa so se nato dodatno okrepile in sedaj segajo vse do zahtev po Macronovem odstopu.