Ford s 50-odstotnim padcem dobička: Kriv Trump?
Glavni finančni direktor Forda Bob Shanks je ob objavi rezultatov dejal, da so carine na jeklo in aluminij, ki jih je letos uvedel predsednik Donald Trump Fordu v drugem četrtletju stroške zvišale za 145 milijonov dolarjev, v celotnem letu pa bodo narasli do 600 milijonov.
Na Kitajskem, ki je uvedla povračilne carine, je imel Ford v drugem četrtletju letos 483 milijonov dolarjev izgube, vendar ne namerava povišati cen.
Izguba v Evropi je znašala 73 milijonov dolarjev, prihodki pa so dosegli 7,6 milijarde dolarjev. Ford namerava za svoje poslovanje v Evropi izpeljati temeljito reorganizacijo, Shank pa je dejal, da podrobnosti še nimajo in bodo z delničarji o tem govorili šele jeseni.
Celotni stroški poslovnega prestrukturiranja ne le v Evropi, ampak tudi v Južni Ameriki in na Kitajskem, naj bi v treh do petih letih znesli kar 11 milijard dolarjev.
Ford rešuje izjemna prodaja poltovornjakov F-150 in športnih terencev na trgu Severne Amerike, kjer je v drugem četrtletju skoraj izključno po zaslugi takšnih vozil ustvaril 1,8 milijarde dolarjev dobička pred davki. To je sicer 600 milijonov manj kot v enakem četrtletju lani.
Čisti dobiček Forda je v drugem četrtletju letošnjega leta znašal 27 centov na delnico, analitiki pa so pričakovali 31 centov.
Morda ni kriv Trump, a v prihodnosti njegov vpliv ne bo pozitiven
Glavni krivec za padec prihodkov in dobička sicer ni Trump, ampak požar, ki je maja izbruhnil v tovarni rezervnih delov, zaradi česar je bila za nekaj časa ustavljena skoraj celotna Fordova proizvodnja.
Podjetje je prav tako plačalo 299 milijonov dolarjev za poravnavo tožb lastnikov vozil, ki so imele pokvarjene zračne blazine japonskega proizvajalca Takata.
Zaradi slabega poslovanja v Aziji in Evropi Ford zdaj za letos napoveduje le od 1,30 do 1,50 dolarja dobička na delnico.
Delnice Forda so se do konca rednega dela borznega trgovanja v sredo pocenile za 0,43 odstotka na 10,52 dolarja, pozneje v podaljšanem trgovanju po objavi rezultatov pa še za 3,61 odstotka na 10,14 dolarja.
Več iz rubrike
Aprilsko znižanje obresti ECB bi bilo kar presenečenje
Finančni trgi večinsko pričakujejo, da bo evrska oblast obrestno ukrepala junija, letos pa so v svoja cenovna predvidevanja že vključili tri reze.
Iz Nemčije boljši podatki o industrijski proizvodnji
Analitiki menijo, da bi se lahko industrijska stagnacija v »gospodarskem motorju« EU končala v prvem četrtletju, pričakovani ugodni učinki tudi za Slovenijo.
