Finančni ministri EU o obdavčitvi digitalnih velikanov

Kot vmesno rešitev predlaga sprejem direktive o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev. Šlo bi za storitve oglaševanja prek digitalnih medijev, spletnega posredovanja in prodaje nekaterih podatkov o uporabnikih, zavezanci za plačilo triodstotnega davka pa bi bila podjetja z globalnimi prihodki prek 750 milijonov evrov in hkrati prek 50 milijonov evrov prihodkov v EU.

Kot dolgoročno rešitev pa komisija predlaga sprejem direktive o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo. Predlog sicer še ni zelo konkreten, je pa znano, da bo treba t. i. pomembno digitalno prisotnost jasno opredeliti, verjetno s kvantitativnimi kriteriji, navajajo na finančnem ministrstvu.

Komisija si prizadeva, da bi takšno dolgoročno rešitev uveljavili na globalni ravni z iskanjem konsenza prek Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, saj bi bila tako najbolj učinkovita. Ker bo na to treba še počakati, komisija predlaga že omenjeno vmesno rešitev, ki naj bi veljala, dokler ne bo dolgoročna rešitev dorečena in implementirana vsaj na ravni EU. Slovenija si prizadeva za rešitev na globalni ravni, glede predlagane vmesne rešitve za čas do dogovora vsaj na ravni EU pa bo treba opraviti poglobljeno razpravo.

Ministri bodo razpravljali tudi o skupnem pristopu k moderniziranju finančnih uprav in o napredku pri vzpostavljanju unije kapitalskih trgov, ki naj bi v skladu s ciljem Evropske komisije zaživela do leta 2019. Slovenija podpira prizadevanja na obeh področjih.

Na zasedanju evroskupine bodo ministri razpravljali o bančni uniji, nadaljevali bodo tematsko razpravo o rasti in delovnih mestih, pregledali pa bodo tudi stanje v Grčiji.