Facebooku kazen 5 milijard: Se tu saga konča ali še začne?
Najvišja tovrstna kazen ni kazen per-se, temveč pot v prenovo poslovnega modela, ki buri strahove uporabnikov že od Cambridge Analytica afere. Tuji mediji so skeptični ter trdijo, da gre le za prazne obljube, kozmetičen popravek.
Odpri galerijo
REUTERS
Ameriški tehnološki velikan Facebook mora plačati pet milijard dolarjev kazni zaradi kršenja pravil, povezanih z varovanjem zasebnosti njegovih uporabnikov, je sporočila ameriška zvezna komisija za trgovino (FTC).
Gre za največjo kazen doslej, naloženo kateremukoli podjetju zaradi zasebnosti potrošnikov.
Namen visoke kazni le kaznovati, ampak tudi spremeniti Facebookovo kulturo in zmanjšati verjetnost prihodnjih kršitev.
Facebook bo moral ob kazni tudi spremeniti način upravljanja.
FTC mu je znotraj upravnega odbora naročil vzpostavitev neodvisnega odbora za zasebnost, ki naj bi poskrbel, da Facebookov glavni izvršni direktor in soustanovitelj Mark Zuckerberg ne bo mogel več prosto odločati o zadevah, ki se nanašajo na zasebnost uporabnikov.
Preiskava domnevnega spornega Facebookovega delovanja se je začela lani, potem ko je odjeknila novica, da je do podatkov o 87 milijonih uporabnikov dostopalo podjetje Cambridge Analytica.
Zuckerberg je poudaril, da je Facebook pripravljen na "velike strukturne spremembe", ki bodo vplivale na njegovo upravljanje in na način, kako podjetje oblikuje svoje produkte.
Če smo mislili, da je bilo leto 2018 za Facebook usodno, spomnimo, da se je saga nadaljevala tudi v letu 2019.
Februarja je nemški urad za varstvo konkurence ameriški družbi Facebook prepovedal zbiranje podatkov z drugih spletnih strani, tudi s tistih, ki so z njim (nevidno) povezane. "Aplikaciji Whatsapp in Instagram, ki sta v lasti Facebooka, lahko nadaljujeta zbiranje podatkov, a teh ne bodo več smeli kombinirati s podatki svojih uporabnikov, če ti na to ne bodo izrecno pristali." Nemški urad je bil izjemno kritičen tudi do Facebookovega sledenja ljudem, ki sploh niso njegovi uporabniki. Pri tem gre za sledenje obiskovalcem spletnih strani, na katerih je videti Facebookove gumbke, kot so "Like" ali "Share", pa tudi na straneh, na katerih sploh ni jasnega znaka navzočnosti tega družbenega omrežja.
Težave pa so se po tem pojavile tudi znotraj družbe.
Soustanovitelj Facebooka Chris Hughes je v prispevku za New York Times javno pozval ameriško vlado, naj razbije velikana na manjše dele, na primer z ločitvijo Instagrama in WhatsAppa. Podjetje je postalo enostavno preveliko in ima skupaj z glavnim izvršnim direktorjem Markom Zuckerbergom prevelik vpliv, je pojasnil.
Z njim so se strinjali mnogi uporabniki, zato se je v začetku leta celo razvilo gibanje #DELETEFACEBOOK.
Mnogo znanih ljudi zbrisalo uporabniške račune, najhujše udarce pa družabno omrežje dobiva od Elona Muska. Tudi Steve Wozniak (Apple), Walt Mossberg (novinar), igralca Jim Carrey in Will Ferrell, pevka Cher, Brian Acton (WhatsApp), podjetja Mozilla, Playboy, ter Musk so eni izmed mnogih javnih kritikov Facebooka.
Gre za največjo kazen doslej, naloženo kateremukoli podjetju zaradi zasebnosti potrošnikov.
Namen visoke kazni le kaznovati, ampak tudi spremeniti Facebookovo kulturo in zmanjšati verjetnost prihodnjih kršitev.
Facebook bo moral ob kazni tudi spremeniti način upravljanja.
FTC mu je znotraj upravnega odbora naročil vzpostavitev neodvisnega odbora za zasebnost, ki naj bi poskrbel, da Facebookov glavni izvršni direktor in soustanovitelj Mark Zuckerberg ne bo mogel več prosto odločati o zadevah, ki se nanašajo na zasebnost uporabnikov.
Preiskava domnevnega spornega Facebookovega delovanja se je začela lani, potem ko je odjeknila novica, da je do podatkov o 87 milijonih uporabnikov dostopalo podjetje Cambridge Analytica.
Zuckerberg je poudaril, da je Facebook pripravljen na "velike strukturne spremembe", ki bodo vplivale na njegovo upravljanje in na način, kako podjetje oblikuje svoje produkte.
Ustanovitelj in direktor facebooka Mark Zuckerberg na zaslišanju v ameriškem kongresu. REUTERS
Če smo mislili, da je bilo leto 2018 za Facebook usodno, spomnimo, da se je saga nadaljevala tudi v letu 2019.
Februarja je nemški urad za varstvo konkurence ameriški družbi Facebook prepovedal zbiranje podatkov z drugih spletnih strani, tudi s tistih, ki so z njim (nevidno) povezane. "Aplikaciji Whatsapp in Instagram, ki sta v lasti Facebooka, lahko nadaljujeta zbiranje podatkov, a teh ne bodo več smeli kombinirati s podatki svojih uporabnikov, če ti na to ne bodo izrecno pristali." Nemški urad je bil izjemno kritičen tudi do Facebookovega sledenja ljudem, ki sploh niso njegovi uporabniki. Pri tem gre za sledenje obiskovalcem spletnih strani, na katerih je videti Facebookove gumbke, kot so "Like" ali "Share", pa tudi na straneh, na katerih sploh ni jasnega znaka navzočnosti tega družbenega omrežja.
Težave pa so se po tem pojavile tudi znotraj družbe.
Soustanovitelj Facebooka Chris Hughes je v prispevku za New York Times javno pozval ameriško vlado, naj razbije velikana na manjše dele, na primer z ločitvijo Instagrama in WhatsAppa. Podjetje je postalo enostavno preveliko in ima skupaj z glavnim izvršnim direktorjem Markom Zuckerbergom prevelik vpliv, je pojasnil.
Z njim so se strinjali mnogi uporabniki, zato se je v začetku leta celo razvilo gibanje #DELETEFACEBOOK.
Mnogo znanih ljudi zbrisalo uporabniške račune, najhujše udarce pa družabno omrežje dobiva od Elona Muska. Tudi Steve Wozniak (Apple), Walt Mossberg (novinar), igralca Jim Carrey in Will Ferrell, pevka Cher, Brian Acton (WhatsApp), podjetja Mozilla, Playboy, ter Musk so eni izmed mnogih javnih kritikov Facebooka.
Več iz rubrike
Na GZS verjamejo, da novih omrežnin še ne bo
Več preglednosti, manj časovnih blokov in odprava sezon so pričakovanja gospodarstva.
Hrvaška skupina Ciak v nov prevzem v Sloveniji
V regiji poteka agresivna konsolidacija trgovine z avtodeli. Preživijo lahko zgolj podjetja, ki imajo ekonomijo obsega.
