Facebook pod pritiskom zaradi domnevne pomoči Trumpovi kampanji

Facebook naj bi s posebno aplikacijo posredno omogočil britanskemu podjetju Cambridge Analytica, da je prišlo do podatkov okoli 50 milijonov njegovih uporabnikov, podjetje pa je na podlagi teh podatkov razvilo izjemno učinkovit program, ki predvideva obnašanje uporabnikov na spletu in na ta način omogoča tudi manipuliranje z javnim mnenjem.

Vse naj bi se začelo že pred približno petimi leti, ko so znanstveniki centra za psihometrijo na britanski univerzi v Cambridgeu objavili raziskave, kako je mogoče spletna družbena omrežja uporabiti za merjenje osebnostnih preferenc ljudi. Znanstveniki so odkrili, da lahko s spremljanjem obnašanja ljudi na Facebooku in tega, kaj "všečkajo", s posebnimi algoritmi ocenijo osebnostne lastnosti uporabnikov precej bolje kot celo njihovi bližnji, pojasnjuje Financial Times.

Ta odkritja so takoj pograbili v varnostnih in vohunskih agencijah, pa tudi v drugih organizacijah, ki so jih skušale uporabiti v svojo korist. Med slednjimi je kontroverzno britansko podjetje za politično raziskovanje Cambridge Analytica, ki se, kot navajajo sami, ukvarja z "uporabo podatkov za spreminjanje obnašanja javnosti".

To podjetje sicer ne želi razkriti svoje lastniške strukture, a glede na poročanja medijev naj bi bilo v lasti ameriškega milijarderja Roberta Mercerja, ki je izdatno podprl Trumpovo kampanjo za predsednika ZDA leta 2016. Eden njegovih glavnih mož pa naj bi bil Steve Bannon, vodilni strateg Trumpove predvolilne kampanje in do nedavnega eden njegovih najtesnejših sodelavcev.

Sodelavec tega podjetja je bil tudi danes 28-letni Christopher Wylie, ki je ta konec tedna za britanski časnik Observer in ameriški New York Times razkril, da je to podjetje s pomočjo podatkov od približno 50 milijonov večinoma ameriških uporabnikov Facebooka ugotavljalo njihove politične preference in poskušalo vplivati na njihovo glasovanje na volitvah za predsednika ZDA leta 2016.

Kot je razkril Wylie, je bil on eden tistih, ki je ustvarjal "Bannonovo orodje za psihološko bojevanje". Skušali so vplivati na "notranje demone" med ljudmi, tako da so jim posredovali točno določena politična sporočila. Na ta način so skušali vplivati predvsem na tiste, ki še niso bili odločeni, koga bi volili, je povedal.

Po tem razkritju je Facebook v petek Wylieju in Cambridge Analytica zaprl dostop do svojega omrežja. Hkrati je Facebook priznal, da je do odliva osebnih podatkov njegovih uporabnikov prišlo že leta 2015, ko so omogočili posebno raziskavo profesorju psihologije na Univerzi v Cambridgeu Alexandru Koganu.

Ta je zbiral navade uporabnikov s pomočjo posebne aplikacije, ki si jo je prostovoljno naložilo okoli 270.000 ljudi. A ti so s tem, ko so aplikacijo naložili, soglašali tudi, da se zbirajo podatki o njihovih prijateljih. S tem je profesor prišel do podatkov milijonov uporabnikov.

Kogan naj bi nato te podatke predal Cambridge Analytica. S tem naj bi kršil dogovor s Facebookom, zaradi česar je ta odstranil njegovo aplikacijo s svoje platforme, vendar pri Facebooku odliva osebnih podatkov svojih uporabnikov tretjim osebam tedaj javnosti niso razkrili.

V Cambridge Analytica zatrjujejo, da Wylie ne govori resnice, in zagotavljajo, da so podatke, ki so jih dobili od Kogana, uničili in da jih niso uporabili pri volitvah v ZDA leta 2016, še navaja Financial Times.

Ne glede na to pa se Facebook zdaj sooča s še dodatnim političnim pritiskom, potem ko je že bil deležen kritik, ker naj ne bi storil dovolj proti širjenju "lažnih novic" med ameriško predvolilno kampanjo, kar naj bi izvajali zlasti ruski propagandisti. Pojasnila terjajo na obeh straneh Atlantika; tako v ZDA kot v EU, pa tudi v Veliki Britaniji, kjer ugibajo, kako so tovrstne prakse, kot jih je razkril Wylie, vplivale na oblikovanje javnega mnenja o brexitu, še navaja Financial Times.