Evropski parlament ta teden o novih pravilih glede dronov

Evropski poslanci bodo ta na četrtkovem plenarnem zasedanju v Strasbourgu med drugim glasovali o novih evropskih pravilih glede dronov oziroma brezpilotnih letalnilkov.
Fotografija: press release
Odpri galerijo
press release

Razprava o dronih je pomembna, saj se je prodaja dronov v zadnjih letih povečala. Po Gartnerjevih podatkih so leta 2016 prodali 2,2 milijona dronov, prihodki so poskočili za 36 odstotkov, na 4,5 milijarde dolarjev. V finančni družbi Goldman Sachs, kjer predvidevajo, da bo leta 2020 trg dronov vreden 100 milijard dolarjev, petino od tega na račun vojaškega povpraševanja.


V luči vse večjega povpraševanja po dronih je junijsko plenarno zasedanje pomembno. Kot je poročala STA, bodo evroposlanci začeli popoldne z razpravo o novi zakonodaji o uporabi dronov, o kateri bodo glasovali v torek. Cilji novih pravil so varno letenje, varnost podatkov in zaščita okolja.

Pomanjkljiva zakonodaja

press release
press release
Janez Nebec, vodja letalskih operacij in izobraževanj v podjetju Onedrone nam je že pred časom povedal, da je sedanja slovenska zakonodaja primer prve generacije zakonodaj, ki so se začele sprejemati pred približno petimi leti. Med prvimi sta zakonodajo o dronih sprejeli Velika Britanija in Francija. A te zakonodaje temeljijo na pet let stari tehniki, zato so »tehnično zastarele«, pravi Nebec.

Poleg tega ne urejajo letenja z droni in ne ustvarjajo zdravega delovnega okolja, ampak uporabo dronov toliko zaostrujejo, da jih operativno in po pravilih lahko uporabljajo le redki. »Slovenski zakonodajalci se ob sprejemanju pravilnika niso potrudili niti toliko, da bi uporabnike dronov in podjetja, ki od tega živijo, povprašali za mnenje oziroma se z nami pogovorili o naših potrebah,« opozarja Nebec. Občutek ima, da droni Slovenije ne zanimajo, da se z njimi nihče noče ukvarjati, niti nadzirati njihove uporabe.

Ste vedeli, da jih uporabljajo tudi gasilci?

Kljub temu pa droni (čeprav v manjšem številu) delajo. »Le redki so verjetno slišali, da gasilci v tujih državah s termokamerami rekordno hitro najdejo pogrešane osebe. Z droni nadzorujejo požare, plazove, poplave …« razlaga Sašo Meško, predsednik društva Quadcopter Slovenija. Pojasnjuje, da društvo Quadcopter Slovenija s trboveljskimi gasilci sodeluje pri pripravi drona, da bo nesel vrv ponesrečencu, ki je padel v zamrznjeno jezero ali deročo reko. »Dron lahko v takšnem primeru ponudi pomoč hitreje in varneje, saj bi gasilci morali sami v reko ali se plaziti po zamrznjenem jezeru proti ponesrečencu. Poleg tega na Norveškem razvijajo dron, na katerem je nameščen defibrilator, ki bo pri ponesrečencu v rekordnem času,« razlaga Meško.

Poslanci o dronih 

O dronih bodo razpravljali tudi evropski poslanci. Težki droni spadajo pod zakonodajo EU o letalstvu, medtem ko uporabo dronov, lažjih od 150 kilogramov, urejajo različne nacionalne zakonodaje držav članic. Različna pravila pomenijo večja tveganja. Droni lahko poškodujejo letala ali ljudi in prispevajo k onesnaževanju zraka ter hrupu.

Poslanci bodo zato glasovali o enotnih evropskih pravilih, ki od operaterjev zahtevajo upoštevanje omejitev v zvezi z višino leta in razdaljo. Nova zakonodaja tudi prepoveduje oz. močno omejuje uporabo dronov v bližini letališč, veleposlaništev, zaporov in jedrskih elektrarn ter predvideva obvezno registracijo dronov z več kot 80 džuli kinetične energije ob trku. Od proizvajalcev pa parlament zahteva, naj drone oblikujejo tako, da bodo povzročali kar najmanj hrupa in kar najmanj onesnaževali ozračje.

Preberite več v članku Kakšna je prihodnost dronov v Sloveniji?

Več iz rubrike