Evropska komisija je Facebooku naložila plačilo 110 milijonov evrov kazni

Največje spletno družbeno omrežja ne izbira sredstev pri iskanju novih načinov zbiranja podatkov − nafte 21. stoletja. V 21,8 milijarde dolarjev vrednem prevzemu družbe WhatsApp, ki stoji za istoimensko aplikacijo za pošiljanje sporočil, je Facebook regulatorje očitno zavajal.

Pred sklenitvijo posla, v katerem je leta 2014 združil dve največji in najbolj priljubljeni platformi za pošiljanje sporočil − vsaka ima okoli eno milijardo uporabnikov −, je namreč zagotavljal, da niti ne namerava niti tehnično ne zmore združiti uporabniških računov facebooka in whatsappa. Toda lani je storil prav to − WhatsApp je avgusta svojim uporabnikom sporočil, da lahko povežejo svoje telefonske številke s svojimi profili na facebooku.

Prebujenje regulatorjev

Bruselj je tako sploh prvič izrekel kazen v skladu z uredbo o prevzemih 2004/25 iz leta 2014, ki predvideva kazni do enega odstotka prihodkov kršitelja. V primeru facebooka bi to pomenilo dobrih 248 milijonov evrov. Toda Margrethe Vestager, ki je v komisiji pristojna za konkurenčnost, se je odločila za srednjo pot. Kazen v višini 110 milijonov evrov je po njenem mnenju sicer jasno sporočilo vsem, da so dolžni ravnati v skladu z vsemi pravili EU o prevzemih in združitvah. Odločitev Bruslja na veljavnost prevzema ne bo imela vpliva.

Pri Facebooku, za katerega ta znesek ne bo predstavljal prevelikega finančnega zalogaja, so zgolj veseli, da je zadeva končana. »Napake, ki smo jih naredili ob priglasitvi prevzema leta 2014, niso bile namerne,« so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da so si ves čas prizadevali priskrbeti točne informacije za regulatorje.

A dejstvo je, da jih niso. Kazen komisije je sicer že druga, ki jo je Facebook prejel ta teden − v torek mu je Francija izrekla globo v višini 150.000 evrov, ker pri družbenem omrežju niso preprečili, da bi oglaševalci dostopali do podatkov o njihovih uporabnikih. Še nekaj dni pred tem so zaropotali Italijani, ki so WhatsApp zaradi deljenja uporabniških podatkov z lastnikom oglobili s tremi milijoni evrov.

Čeprav naj bi Facebook že lanskega novembra prekinil zbiranje podatkov uporabnikov whatsappa za oglaševalske namene, so njegove prakse še naprej preverjale belgijske, nizozemske, španske, nemške in francoske oblasti. V Belgiji se Facebook sooča z obtožbami zaradi sledenja brskalnim navadam uporabnikov, in to brez njihovega privoljenja. Na Nizozemskem je bil tarča kritik zaradi ciljnega oglaševanja glede na spolno orientacijo, medtem ko so preiskave v Španiji in Nemčiji še v polnem teku.

Kazni uvertura v borbeno prihodnost

Od vsega naštetega do resnega dvoma o dobrovernosti ravnanja Facebooka je zgolj še kratek korak. Kot že nekajkrat doslej je Mark Zuckerberg, ustanovitelj in izvršni direktor največjega družbenega omrežja na spletu, spet dokazal, da se bolj kot z varovanjem zasebnih podatkov ukvarja z njihovo monetizacijo. In to pravzaprav ni le agenda Facebooka, temveč večine velikih in malih igralcev Silicijeve doline. 

Težava je ta, da kažejo trendi razvoja v tehnološki Meki zaledja San Francisca v precej drugačno smer od evropskih zakonodajnih ambicij, kar je za Financial Times izpostavil strokovnjak za varovanje podatkov Phil Lee: »Tehnološka podjetja se ukvarjajo z monetizacijo podatkov, disrupcijo in igro mimo pravil. Premikamo se v smeri velikega spopada.«

V prihodnosti bomo tako skoraj zagotovo priča precej večjim in bolj problematičnim konfliktom med evropskimi oblastmi in tehnološkimi velikani. Tudi zaradi nove zakonodaje na področju varovanja podatkov, ki jo bo EU uvedla z letom 2018 in po kateri bodo kršiteljem grozile kazni v višini štirih odstotkov prihodkov. V Facebookovem primeru − lani je ustvaril 27,6 milijarde dolarjev prihodkov (slabih 25 milijard evrov) − bi to pomenilo zagroženo kazen v višini ene milijarde dolarjev.