Eurostat potrdil 1,9-odstotno aprilsko inflacijo v območju evra

Po posameznih komponentah so po najnovejših podatkih Eurostata k aprilski inflaciji največ prispevale cene energentov, ki so se na letni ravni zvišale za 7,6 odstotka oz. podobno kot v marcu. Sledile so storitve (+1,8 odstotka po enoodstotni rasti v marcu), hrana, alkohol in tobak (+1,5 odstotka; +1,8 odstotka) ter industrijski proizvodi (+0,3 odstotka oz. enako kot v marcu).

Najnižjo inflacijo so zabeležile Romunija (0,6 odstotka), Irska (0,7 odstotka) in Slovaška (0,8 odstotka), najvišjo pa Estonija (3,6 odstotka), Litva (3,5 odstotka) in Latvija (3,3 odstotka). V primerjavi z marcem se je inflacija znižala v šestih državah EU, v treh je ostala nespremenjena, zvišala pa se je v 19 državah.

Letna inflacija se je tako aprila spet približala srednjeročnemu cilju Evropske centralne banke (ECB), postavljenem pri dveh odstotkih. V Nemčiji kot največjem evrskem gospodarstvu je bila aprilska rast cen celo dvoodstotna.

Že po tistem, ko se je februarja letna inflacija v območju evra okrepila na dva odstotka, so se okrepili pozivi k premisleku o začetku izhodne strategije osrednje denarne ustanove evrskega območja iz ekspanzivne denarne politike.

A predsednik ECB Mario Draghi ocenjuje, da ostajajo inflacijski pritiski z izjemo cen hrane in energentov šibki in po oceni sveta ECB "še niso pokazali prepričljivega obrata navzgor". Draghi je izpostavil tudi precejšnja nihanja podatkov o višini inflacije iz meseca v mesec.

ECB mora tako po njegovih besedah ohraniti "zelo očitno raven ekspanzivnosti denarne politike", torej nizkih obrestnih mer in nestandardnih ukrepov, kot je program t. i. kvantitativnega sproščanja, da bi spodbudila te inflacijske pritiske in raven inflacije vzdržno stabilizirala pri ciljnih malenkost manj kot dveh odstotkih.