Verjetnost padca bruto domačega proizvoda v prvem letošnjem četrtletju ostaja velika, raziskavo analitske hiše IHS Markit povzema STA.

Indeks nabavnih menedžerjev (PMI), ki velja za pomemben kazalnik stanja gospodarstva, je bil v območju z evrom februarja na ravni 48,1 točke, kar je 0,3 točke več kot januarja. Vrednosti nad 50 točk nakazujejo rast, pod 50 pa krčenje gospodarske aktivnosti.

»Protikoronski ukrepi so storitvenemu sektorju območja z evrom februarja zadali nov udarec, kar je še povečalo verjetnost padca bruto domačega proizvoda v prvem letošnjem četrtletju,« je dejal glavni ekonomist pri IHS Markit Chris Williamson.

Kljub vsemu pa podatki po njegovih besedah kažejo, da so gospodarske posledice letos občutno milejše kot lani, ko so mnoga gospodarstva ob prvih zapiranjih dejavnosti utrpela ogromne izgube.
 

izboljšanje gospodarske klime v Sloveniji

Februarja, ko se je v Sloveniji sprostilo nekaj več omejitvenih ukrepov zaradi epidemije covida-19, se je kazalnik zaupanja v večini gospodarskih dejavnosti zvišal. Kazalnik gospodarske klime je bil tako za 3,3 odstotne točke višji kot v januarju. Še vedno pa je bil za 2,4 odstotne točke nižji od dolgoletnega povprečja.

K zvišanju vrednosti kazalnika gospodarske klime na mesečni ravni so prispevali vsi kazalniki z izjemo kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih, so sporočili iz statističnega urada.

Kazalnik zaupanja potrošnikov je k dvigu prispeval 1,6 odstotne točke, kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih 1,2 odstotne točke, kazalnik zaupanja v trgovini na drobno 0,3 odstotne točke in kazalnik zaupanja v gradbeništvu 0,2 odstotne točke. Vpliv kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bil negativen (za 0,1 odstotne točke).

Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno je bila v februarju za sedem odstotnih točk višja kot v januarju. Od dolgoletnega povprečja in od vrednosti pred letom dni, ko v državi še ni bilo novega koronavirusa in so vse trgovine nemoteno poslovale, pa je bila nižja, in sicer za 30 oz. za 47 odstotnih točk.

Glede na prejšnji mesec se je v trgovini izraziteje zvišal kazalnik pričakovana prodaja. Preostali kazalniki so se večinoma znižali, najizraziteje kazalnik pričakovane prodajne cene.

Vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu se je od januarja zvišala za pet odstotnih točk, od februarja lani pa za dve. Od dolgoletnega povprečja je bila medtem višja kar za 19 odstotnih točk.

Najbolj se je zvišal kazalnik obseg gradbenih del, so se pa zvišali tudi kazalniki skupna naročila, zaposlovanje in pričakovano zaposlovanje ter nekoliko tudi poslovno stanje in tehnične zmogljivosti.

Vrednost kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih je bila v februarju za štiri odstotne točke višja kot v prvem mesecu tega leta, hkrati pa za 20 odstotnih točk nižja od vrednosti v februarju lani in za 14 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja.

Od kazalnikov, ki sestavljajo kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih, se je izraziteje zvišal kazalnik povpraševanje, v manjši meri pa tudi kazalnik poslovni položaj, medtem ko se je kazalnik pričakovano povpraševanje znižal. Vrednosti preostalih kazalnikov so se le malenkost spremenile.

Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila v februarju enaka vrednosti v januarju, od vrednosti v lanskem februarju pa je bila višja za štiri odstotne točke. Višja je bila tudi od dolgoletnega povprečja, in sicer za pet odstotnih točk.

Pri tem so se izraziteje izboljšali kazalniki skupna naročila, pričakovane cene in pričakovano zaposlovanje in tudi sicer je večina kazalnikov ostala vsaj na januarski ravni, poslabšal se je le kazalnik pričakovana proizvodnja.

Od svoje vrednosti februarja lani je bil kazalnik gospodarske klime ta mesec nižji za 8,1 odstotne točke. Na to so vplivali trije kazalniki, med njimi najbolj kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih. Sledila sta kazalnik zaupanja v trgovini na drobno in kazalnik zaupanja med potrošniki. Pozitivno sta na letno vrednost tega kazalnika vplivala kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih in kazalnik zaupanja v gradbeništvu.


 

Nemška podjetja načrtujejo odpuščanja

Nemška podjetja načrtujejo množična odpuščanja, ugotavlja münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo. Kazalnik zaposlovanja, ki ga izračunava, se je februarja v primerjavi z januarjem znižal za 0,6 točke na 94,5 točke. Gre za tretje zaporedno znižanje, najslabši pa so tokrat obeti za sektor maloprodaje, so sporočili z inštituta.

»V maloprodaji razmere ostajajo nespremenjene; ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa vodijo v odpuščanja,« so zapisali v Ifu. Povprečno vrednost kazalnika za trgovino so sicer izboljšale razmere v prodaji na debelo, tako da se je kazalnik zvišal za 0,9 točke na minus osem točk.

Vrednost kazalnika za storitvene dejavnosti se je znižala za 3,5 točke na -4,2 točke, za gradbeništvo pa za 4,3 točke na -1,3 točke. Kazalnik zaposlovanja v proizvodnem sektorju se je medtem zvišal za 3,6 točke na minus šest točk.

Kot poudarjajo na inštitutu, bodo nadaljnje razmere odvisne od epidemiološke slike. Če se bodo protikoronski ukrepi, ki vključujejo tudi zaprtje velikega dela dejavnosti, nadaljevali ali celo stopnjevali, bodo odpuščanja še večja, so opozorili.

Po nekajtedenskem upadanju števila novih okužb so v Nemčiji prejšnji teden znova opazili manjši porast. Ob tem se krepi bojazen pred morebitnim tretjim valom epidemije, ki bi mu botrovale predvsem bolj nalezljive različice novega koronavirusa.