EU namenja 2,1 milijarde evrov za zagonska podjetja

S finančno injekcijo v zagonski ekosistem želi EU zapreti vrzel med staro celino in ZDA. Denar bo dobilo šest skladov tveganega kapitala.
Fotografija: Pixabay
Odpri galerijo
Pixabay

EU se je na področju zagonskih podjetij (start-up) zavzela odločneje vstopiti v tekmo z ZDA. Iz Bruslja so sporočili, da bodo ekosistem zagonskih podjetij spodbudili z novim skladom VentureEU. Vanj bo EU investirala 410 milijonov evrov, cilj pa je malho napolniti z 2,1 milijarde evrov. Razliko do željene vsote naj bi prispevali zasebni investitorji, je razbrati iz sporočil za javnost.

V VentureEU bo šest skladov. Osredotočeni bodo na digitalne storitve, medicinske tehnologije, življenjske znanosti in energetiko, so načrte razgrnili na Evropskem digitalnem dnevu.

»V svetu tveganega kapitala je velikost pomembna,« je dejal Jyrki Katainen, podpredsednik evropske komisije za službe, rast, investicije in konkurenčnost. »S skladom VentureEU bodo mnogi inovativni podjetniki kmalu dobili denar, ki ga potrebujejo za inovacije in globalni uspeh. To pomeni tudi dodatna delovna mesta.«

EU bo težko ulovila ZDA

V danih časih je to velik zalogaj in tudi izziv za EU. Pridobivanje kapitala za zagonska podjetja je namreč še vedno težava, a je slednje potrebno, če se želi Evropa na tem področju približati ZDA.

Leta 2016 so namreč ZDA zbrale šest krat več denarja za sklade tveganega kapitala kot EU. Kljub prizadevanjem so omenjeni skladi v EU še vedno za tretjino manjši kot v ZDA. Poleg tega je imela EU leta 2017 le 26 zasebnih podjetij ovrednotenih na več kot milijardo dolarjev, ZDA pa 109.

Kot smo že večkrat poročali, je EU sicer začela pomagati podjetnikom pri ustanavljanju zagonskih podjetij, a zaradi premalo investicij ta pogosto odhajajo čez lužo, kjer iščejo nove vire financiranja.

Dogovor z Isomer Capital in Axon Partners Group že podpisan

Kljub dobrim nameram je z ustanovitvijo sklada VentureEU Evropa opozorilo na omejitve, s katerimi se sooča, saj želi preusmeriti dinamiko financiranja v regiji. Načrti za vseevropski sklad, kot je ta, so bili napovedani že leta 2015. Za dosego tega cilja je EU potrebovala tri leta posvetovanj. Zdaj bodo glavnino denarja razdeli v sklade tveganega kapitala, ki morajo ne le uravnoteženo razdeliti ta denar, ampak tudi opredeliti zagonska podjetja vredna naložbe.

Evropski investicijski sklad je sicer identificiral šest skladov, ki bodo dobili denar. Včeraj, 10. aprila, so dogovor podpisali z dvema: Isomer Capital in Axon Partners Group. S preostalimi štirimi - Aberdeen Standard Investments, LGT, Lombard Odier in Schroder Adveq – naj bi dogovor podpisali še to leto. Omenjeni skladi bodo denar delili s preostalimi skladi tveganega kapitala po celi Evropi.

EU je projekt naznanila po tem, ko je Andrus Ansip, evropski komisar za enotni trg dejal, da EU potrebuje več investicij v kritične tehnologije kot so umetna inteligenca, tehnologija veriženja blokov (blockchain) in zdravstvo. »Evropski tehnološki sektor je umetno inteligenco in blockchain opredelil kot tehnologiji prihodnosti,« je dejal na digitalnem dnevu. »Ni skrivnost, da moramo vlagati tako politično kot finančno. Zakrpati moramo globoko vrzel. Druge države hitro napredujejo.«

Več iz rubrike