»Energetsko smo vse bolj potratni«

Izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatih Birol ni presenečen nad podatki, ki jasno kažejo, da smo energetsko vse bolj potratni. Lani je bilo namreč povpraševanje po energiji največje v zadnjih letih, predvsem na račun rasti gospodarstva. »Polovico rasti porabe energije zagotavlja zemeljski plin, pa tudi sicer so lani fosilna goriva pokrila 70 odstotkov povpraševanja pa energiji,« je včeraj v Berlinu zadnje ugotovitve IEA strnil Birol. Slednje ni dobra popotnica v prizadevanjih za zmanjšanje izpustov CO2. »Globalne emisije so zgodovinsko visoke,« je poudaril na konferenci Berlin Energy Transition Dialogue.
 

Emisije naraščajo

Razkorak med političnimi obljubami, cilji in tem kar se dogaja v resničnem življenju, je vse večji. Zahteva po električni energiji se povečuje dvakrat hitreje kot jo je mogoče proizvajti. Posledično naraščajo emisije. Eno tretjino emisij so lani prispevale premogovne termoelektrarne, je opozoril Birol: »Dve tretjini električne enegije še vedno pride iz fosilnih goriv, 40 odstotkov iz premoga in le deset odstotkov iz obnovljivih virov energije (OVE).« Dokler je koncentracija OVE tako majhna, ne predstavlja večjih težav. Ko pa se bo delež vetrne in solarne energije povečal na 25 odstotkov, kar je evropski cilj, se bodo začele težave z integracijo te energije v omrežje. »Vlade nimajo le ene domače naloge, ampak dve: omogočiti fleksibilnist elektroenergetskega sistem in čim več različnih virov OVE.«

Premalo vlaganj v obnovljive vire

Francesco La Camera, generalni direktor Menarodne agencije za obnovljive vire (Irena) pravi, da cena obnovljivih virov energije pada, ampak pada prepočasi. Bi pa večji delež OVE lahko prispeval k zmanjšanju izpustov CO2 za 75 odstotkov. Tudi elektrifikacija bi lahko prispevala k temu, ampak potem bi morali polovico energije pridobivati iz OVE, ocenjujejo pri Ireni. »Če bi to želeli bi morali vlaganja v OVE do leta 2050 pošesteriti oziroma povečati za 66 odstotkov. Za to bi do leta 2030 potrebvali trillijon dolarjev ali dva odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda. Vsak investiran dolar pa se bi nam povrnil pet ali šest krat,« je opozoril La Camera.
 

Pozabljamo na energetsko učinkovitost

Energetska (ne)učinkovitost je drugi sovražnik, ki mu ne namenjamo dovolj pozornosti je prepričan Birol. Globalno gledano je energetska učinkovitost od lani precej manjša kot prejšnja leta, saj zakonodaje v mnogih državah postajajo vse bolj ohlapne. In energetska učinkovitost ne dobiva pozornosti kot bi jo morala. “Stavbe so odgovorne za eno tretjino emisij. Danes dve izmed treh na novo zgrajenih stavb nista zgrajeni po energetsko učinkovitih standardih. In te stavbe bodo z nami še najmanj 90 let. Kako naj imamo energetsko učinkovite stavbe, če pri gradnji novih tega ne upoštevamo,” se sprašuje Fatih Birol.
 
S trenutnimi zavezami je svet na dobri poti, da se bo ozračje ogrelo za 3 stopinje Celzija, je črnogled Birol. Svetuje, da raje pogledamo v obstoječo infrastrutkuro in koliko emsij bodo oddale stavbe v naslednjih letih. Od zdaj naprej si ne moremo privoščiti zgraditi nič kar ni okolju prijazno, je poudaril.