1/4 žensk bi zaradi pandemije zaključila kariero

Leto po izbruhu koronavirusa je jasno, da bi lahko imeli družbeni in gospodarski vidiki pandemije dolgoročne posledice na enakost spolov. Doseženi napredek je ogrožen, poleg tega pa bi lahko situacija potisnila v revščino kar 47 milijonov deklet in žensk po vsem svetu.



Kljub temu, da je bila lani že 25. obletnica sprejetja pekinške deklaracije UN, ki je namenjena izboljševanju položaja žensk po vsem svetu, je do enakopravnosti spolov še dolga pot.



Sodeč po indeksu 2020, ki ga objavlja evropski institut za enakost spolov (EIGE) in upošteva analizo prekrivajočih se neenakosti - zdravja, moči, dela, časa, znanja in sredstev, ne pa tudi nasilja -, bo na popolno enakost pri trenutnem tempu treba čakati še najmanj 60 let. EU ima sicer indeks 67,9, Slovenija pa 0,2 točke manj. 

Neenakopravnost je očitna na vseh ravneh življenja in dela. Tudi navodstvenih položajih, ki jih še vedno v večini zasedajo moški. Zato so Združeni narodi ob letošnjem Dnevu žena poudarili prav vlogo žensk na vodstvenih položajih v "covidnem svetu".

Leto epidemije covida-19 je neenakost med spoloma poslabšalo, kažejo raziskave več tujih institucij in družb.

Rezultati lanske raziskave svetovalne družbe McKinsey kažejo, da več kot ena od štirih žensk v ZDA zaradi preobremenitev med epidemijo razmišlja o prekinitvi kariere, čeprav na to še v začetku leta 2020 niso niti pomislile.

Tudi zato avtorji raziskave opozarjajo na tveganje, da so ali bodo podjetja izgubila ženske vodje. S tem se bo izničil napredek zadnjih desetletij v smeri enakosti spolov. Po drugi strani izpostavljajo, da je ta kriza tudi priložnost, da podjetja ustvarijo bolj fleksibilna in empatična okolja ter ustvarijo kulturo enakih možnosti za oba spola.

S tem se strinja Jana Benčina Henigman, ki je januarja postala predsednica uprave Sberbank: »Leto 2020 je bilo leto neizmernih izzivov, pa tudi leto priložnosti. Ženske smo v preteklem letu odigrale nekaj zelo pomembnih in intenzivnih vlog, tako v službi kot doma. V ospredje so stopile zmožnosti učinkovitega uravnoteženja različnih področij, strokovne kompetentnosti, pozitivna energija, sposobnosti povezovanja in uvajanja potrebnih sprememb ter vztrajno in pogumno zasledovanje zastavljenih ciljev.«

Z digitalno preobrazbo do zmanjšanja razlik med spoloma

Epidemija covida-19 je povečala neenakost med spoloma, ker so ženske prevzele večino bremen, povezanih z varstvom in šolanjem otrok na daljavo, ter gospodinjskih del, ker je v bolj dobičkonosnih sektorjih manj žensk in ker je epidemija bolj prizadela sektorje, v katerih prevladujejo ženske.



Zato bo še večji izziv povečati delež žensk na vodstvenih položajih v gospodarstvu – v Sloveniji jih je po podatkih Evropskega inštituta za enakost spolov okoli 25 odstotkov. To je tudi eden od ciljev nacionalnega programa za enake možnosti žensk in moških do leta 2030, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter je zdaj v javni razpravi. Med ukrepi, ki so izjemno pomembni za uresničitev tega cilja, je tudi krepitev digitalnih kompetenc žensk.

Tudi zato, ker se v Sloveniji soočamo z velikim izzivom spolne segregacije v digitalnem sektorju, saj se trenutno na tem področju izobrazi in zaposli več kot 80 odstotkov moških, opozarja Henigman.

Tudi Evropska komisija je v Načrtu za okrevanje kot ključne za prihodnjo blaginjo in odpornost Evrope opredelila naložbe v digitalni prehod, v katerem morajo pomembne vloge prevzeti tudi ženske.
 

Kompetence so najpomembnejše

Kljub neobetavnim podatkom pa je Združenje Manager ob mednarodnem dnevu žensk izpostavilo primere dobrih zgodb, ko so slovenske managerke prevzele najvišja mesta v organizacijah.

Ne le digitalne, ampak kompetence nasploh so tiste, ki prinesejo uspeh, je prepričana Petra Juvančič, od junija lani izvršna direktorica Združenja Manager: »Pri prevzemanju vodstvenih mest morajo najpomembnejšo vlogo imeti kompetence, ne spol. Šele ko nekdo izpolnjuje vse pogoje, se kot kriterij lahko doda zastopanost spolov. Je pa dejstvo, da včasih ženske za prevzem vodstvenega položaja potrebujemo več opogumljanja in tudi za to skrbimo v Združenju Manager. Hkrati pa tudi vemo, da raznolikost bogati in daje najboljše rezultate.«

Karmen Pangos, od oktobra lani generalna direktorica Žita, prav tako poudarja pomen kompetenc in dodaja, da se nikoli ni ukvarjala s tem, kako nanjo gledajo kot na žensko v vodilni vlogi: »Svojo osredotočenost sem vedno usmerila na doseganje zastavljenih ciljev in na svoj osebni razvoj. Vse to je prineslo s seboj rezultate in kompetence, s tem pa tudi samozavest. In to je bilo in je še, moja najboljša popotnica, argumenti in moja moč, ki je doslej prepričala. In nič drugače ni bilo tudi pri prevzemu moje sedanje vloge, kjer se pri opravljanju svojega odgovornega dela počutim sprejeto in cenjeno.«
 

Uravnotežena podjetja so dokazano uspešnejša

Enakost, raznolikost in uravnoteženost so izjemno pomembne ne le za razvoj in rast podjetij, ampak tudi družbe, poudarjajo Pangos, Juvančič in Henigman. To izpostavlja tudi Sarah Jezernik, predsednica sekcije managerk pri ZM in pomočnica glavnega direktorja Plinovodov: »Pri prizadevanjih za večjo uravnoteženost spolov na vodstvenih mestih ne gre za boj žensk, ampak za to, da so podjetja, ki stavijo na raznolikost in uravnoteženost, dokazano uspešnejša, kar potrjujejo številne raziskave. S tem pridobijo gospodarstvo, država in celotna družba, zato si bomo v sekciji managerk še naprej prizadevali, da dosežemo spremembe, ki bodo boljše za vse.«


Posledice covida-19 za ženske (infografika) VIR: https://www.europarl.europa.eu/news/sl/headlines/priorities/mednarodni-dan-zena-2021/20210225STO98702/posledice-covida-19-za-zenske-infografika