Elektrika bo dražja kljub optimizaciji omrežij

Razvoj pametnih mest je po besedah dejal dr. Boštjana Blažiča iz Fakultete za elektrotehniko usmerjen k fleksibilnosti in učinkovitosti sistemov, ki bodo omogočali optimalno izrabo infrastrukture, visoko kakovost oskrbe in tudi razvoj novih storitev za uporabnike: »Cilj je zlasti visoka kakovost življenja ob visoki učinkovitosti delovanja celotnega sistema.« Tudi energetskega.

Pametna mesta, s pametnimi energetskimi omrežji, bodo igrala ključno vlogo pri optimizaciji energijske porabe. Če je električni tok v gospodinjstvih nekoč napajal žarnice, televizorje, hladilnike in še kakšen gospodinjski aparat, se danes v vsakem domu skriva vsaj nekaj pametnih telefonov, prenosnikov, tablic, plinske pečice in kuhalnike so med tem zamenjale elektronske komponente, na parkirišču ali v garaži pa čez noč miruje čedalje več električnih avtomobilov. Poraba električne energije naj bi se po nekaterih ocenah v prihodnjem desetletju zvišala za kar 50 odstotkov, na kar slovensko omrežje ni pripravljeno.

Brez pametnih omrežji lahko zavlada kaos

Rešitev je lahko tudi inteligenca, ki jo bodo Japonci v pilotnem projektu Nedo vcepili v slovensko elektroenergetsko omrežje. Danes to sicer še ni preobremenjeno – še več pri prenosu energije je celo 99,99-odstotno zanesljivo -, a prišel bo čas, ko temu več ne bo tako.

Ob koncu leta 2015 je bilo v Sloveniji registriranih resda zgolj 288 električnih vozil, vendar je trend rasti nesporen. Zadnji podatki državnega statističnega urada (Surs) kažejo, da se je njihovo število predlani podvojilo, število prvih registracij pa kar popeterilo. Podoben trend v lanskem leti bi pomenil, da se po slovenskih cestah danes vozi že okoli 600 električnih vozil. »Saj veste, kakšni smo Slovenci. Po prihodu domov po službi bi bila prva stvar polnjene baterij električnega vozila. Si morete misliti, kakšna obremenitev bi bila to za omrežje. Popoln kaos,« opozarja na potencialne težave Aleksander Mervar, predsednik uprave Elesa. V kolikor bo prišlo do razcveta na področju električnih vozil je prav mogoče, da se jih bo Ljubljani in njeni okolici že leta 2030 vozilo krepko preko 25.000. Če bi lastniki električnih vozil, ki bi lahko hkrati zapolnili tako stožiški nogometni stadion kot tudi športno dvorano, hkrati začeli s polnjenjem, bi se omrežja, kot jih poznamo danes, verjetno zrušila pod dodatno obremenitvijo.

Več na Delo.si