EIB in Dars podpisala 90-milijonsko posojilno pogodbe za Karavanke

 EIB je v zadnjih petih letih Slovenijo vložila 1,23 milijarde evrov.
Fotografija: Predor Karavanke.
Odpri galerijo
Predor Karavanke.

Ljubljana - Predstavniki Evropske investicijske banke (EIB) in Darsa so danes podpisali 90 milijonov evrov vredno posojilno pogodbo za gradnjo druge cevi karavanškega predora, sredstva pa bodo po besedah predsednika uprave Darsa Tomaža Vidica namenjena tudi sanaciji obstoječe cevi, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Z EIB se Dars pogovarja tudi o sodelovanju pri projektu tretje razvojne osi.

Vidic je po podpisu pogodbe z EIB izpostavil, da kreditna pogodba ni namenjena samo za gradnjo druge cevi predora Karavanke, pač pa bodo z denarjem tudi sanirali in varnostno nadgradili obstoječo. Pogodba tako pokriva polovico predvidene celotne investicijske vrednosti projekta.

Drugo polovico bo Dars po Vidičevih besedah kril delno z lastnimi sredstvi, delno pa s krediti, ki jih bodo zdaj, ko je projekt podprt z jamstvom iz Evropskega sklada za strateške naložbe (Efsi), bistveno lažje dobili brez poroštva države. Dars je posojilo pri EIB najel za 22 let, pri čemer prva tri leta veljala moratorij, je še pojasnil Vidic in dodal, da se obrestna mera določa pri vsakokratnem črpanju in je ustrezno nizka, odvisno od razmer na trgu.

Za gradnjo druge cevi je Dars po večletnem postopku, v katerem je morala kar petkrat odločati državna revizijska komisija, izbral turškega gradbinca Cengiz. Pogodbo v vrednosti 98,6 milijona evrov brez DDV sta podpisala 30. januarja, Cengiz pa ima od podpisa 20 dni časa za predložitev ustrezne bančne garancije. "Pričakujemo, da jo bo predložil že prej in takoj potem ga bomo uvedli v delu. To pričakujemo še ta mesec, pričetek gradnje pa marca," je strnil Vidic.

Potrdil je, da se Dars z EIB pogovarja tudi o posojilu za tretjo razvojno os. Banka ima po njegovih besedah na mizi dokumentacijo tako za severni kot južni del projekta, a dokumente še preučuje. Vidic je optimističen predvsem glede sodelovanja pri južnem delu. Spomnil je sicer, da ima za dva odseka, ki se bosta gradila prva, Dars že poroštvo države. Je pa glede sodelovanja z EIB še dodal, da je z vidika banke največji problem ta, da tretja razvojna os ni del vseevropskega prometnega omrežja.

Pogodba, ki sta jo danes podpisala Dars in EIB, je sicer že 13., kar EIB uvršča na sam vrh Darsovih posojilodajalcev, je še povedal predsednik uprave. Izpostavil je, da so šest kreditov že odplačali.

Dobro sodelovanje z Darsom je na današnjem dogodku izpostavila tudi podpredsednica EIB Liljana Pavlova, ki je predstavila tudi druge investicije v Sloveniji, pri katerih sodeluje EIB. V zadnjih petih letih je EIB v Slovenijo po njenih besedah vložila 1,23 milijarde evrov in s tem postala eden največjih vlagateljev v slovensko gospodarstvo. Lani je glede na leto 2017 potrojila vlaganja v Slovenijo, njen vložek je nanesel 248,4 milijona evrov.

Poleg pogodbe z Darsom so danes podpisali tudi pogodbo s slovenskim podjetjem Resalta za projekt doseganja energetske učinkovitosti pri prenovi stavb. Projekt, ki je vreden 32 milijonov evrov, bo EIB sofinancirala z 12-milijonskim posojilom.

Kot je dejal izvršni direktor Resalte Luka Komazec, bo posojilo podjetju omogočilo, da z močnejšim poudarkom na pametnih sistemih upravljanja z energijo in digitalnimi rešitvami za energetsko učinkovitost nadgradi razvoj in razširi poslovanje kot vodilni neodvisni ponudnik energetskih storitev v jugovzhodni Evropi.

Za lažji razvoj bo Resalta s posojilom EIB ustvarila do 50 novih delovnih mest, kar je skoraj podvojeno število trenutno zaposlenih. Aprila 2019 je EIB Resalti že odobrila posojilo v višini šestih milijonov evrov.

Več iz rubrike

aktualno

Francoske sirarje je načela plesen

Tradicionalna prodaja sira v Franciji se je zmanjšala za več kot polovico. Državo tisočih sirov je covid-19 pahnil na rob prepada.

aktualno

Christine Lagarde: Čakajo nas globoke spremembe v svetovni ekonomiji

Gospodarska koronakriza, bo povzročila globoke spremembe v svetovnem gospodarstvu, je dejala Christine Lagarde, vodja Evropske centralne banke (ECB).

aktualno

Parlamentarno pot začenja paket ukrepov za drugi val epidemije

Odbor DZ za delo ima danes na dnevnem redu seje predlog novega interventnega zakona, katerega cilj je omiliti in odpraviti posledice epidemije covida-19 za državljane in gospodarstvo.

aktualno

Znano je kdo je imel lani pri sosedih največ prihodka in kdo dobička

FINA je obdelala letne računovodske izkaze, ki jih je do 30. junija oddalo 131.701 podjetij, ki plačujejo davek na dobiček, razen bank, zavarovalnic in drugih finančnih institucij.

Komentarji: