ECB predvidoma brez sprememb monetarne politike

Svet ECB naj bi na današnji seji denarno politiko pustil nespremenjeno, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Ključna obrestna mera v evrskem območju je pri nič odstotkih, obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank znaša -0,40 odstotka, obrestna mera za mejno posojanje pa 0,25 odstotka.
Obseg programa odkupovanja obveznic, s katerim centralne banke evrskega območja povečujejo količino denarja v obtoku, je medtem od začetka letošnjega leta pri 30 milijardah evrov mesečno. Pričakovati gre, da bo ECB ostala pri junijski napovedi, da se obseg programa z oktobrom zmanjša na 15 milijard evrov, decembra pa naj bi bilo neto novih nakupov konec.
Analitiki sicer opozarjajo, da so se od julija, ko je predsednik ECB Mario Draghi izrazil zaupanje v evrsko gospodarstvo, razmere v svetu poslabšale. Ameriški predsednik Donald Trump zaostruje trgovinsko vojno s Kitajsko, padci valut pa so v velike težave potisnili nekatere države v razvoju, kot sta Turčija in Argentina. Vse to bi lahko negativno vplivalo na velike evrske izvoznice, kot sta Nemčija in Španija.
V območju z evrom so oči uprte predvsem v Italijo, kjer bo vladajoča koalicija desničarske Lige in Gibanja pet zvezd prihodnji mesec predstavila proračun. Evropa se boji, da bodo prednost pred zmanjševanjem javnega dolga, ki je pri 132 odstotkih bruto domačega proizvoda, dali izpolnjevanju dragih predvolilnih obljub.
Prav tako bo analitike zanimala nova gospodarska napoved ECB, ki bo segala do leta 2020. Analitiki pričakujejo manjše popravke, predvsem usmerjene v znižanje pričakovane rasti.
Inflacija v območju z evrom je prejšnji mesec dosegla dva odstotka, vendar pa je bila osnovna inflacija brez upoštevanja cen hrane in energije precej nižja, pri enem odstotku. ECB si želi rast cen tik pod dvema odstotkoma. Še naprej trmasto visoka medtem ostaja brezposelnost v 19 državah z evrom, ki je 8,2-odstotna.
Več iz rubrike
V Trstu bodo pretovorili 100.000 zabojnikov manj, Maersk seli del posla
Logično je, da bo danski ladjar ceneje pretovarjal na svojem terminalu na Reki, saj si bo sam določal cene.
Znana primorska podjetniška družina bi kupila zaprte poslovalnice Petrola
Primorska družba naj bi nakup financirala iz lastnih in posojilnih virov pri domačih posojilodajalcih.